Page 295 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 295
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
a) str. 100–101 (osrednje besedilo): V prvi polovici 19. stoletja je me-
ščanstvo skušalo uresničiti ideje, ki so jih razvile že meščanske revolucije
18. stoletja. K temu je pomembno prispevala tudi narodna zavest, ki se je
krepila med posameznimi narodi. Leta 1848 so Evropo spet preplavili ne-
miri. Glavni vzrok za revolucijo leta 1848 je bila gospodarska kriza v Evro-
pi, ki so jo spremljale še slabe letine. Ob tem so bili ljudje nezadovoljni tudi
z obstoječim političnim sistemom in državnim sistemom. Obnavljanje sta-
rih privilegijev plemstva in bogatih meščanov je hromilo liberalne zahte-
ve izobražencev in naprednih meščanov po svobodi govora in tiska, govo-
ra, izražanja in ustvarjanja. Pomemben vzrok za revolucijo je bilo tudi ne-
zadovoljstvo nižjih družbenih slojev zaradi pomanjkanja. Meščanstvo je
zahtevalo več oblasti, delavstvo boljše življenjske razmere in boljše pogoje
za delo, pridružili so se jim tudi kmetje in zahtevali zemljo ter osebno svo-
bodo z odpravo fevdalizma. Pojavile so se tudi narodnostne zahteve po svo-
bodi in enakopravnosti. Zato to leto imenujemo tudi pomlad narodov.
/…/
Iz Francije se je revolucija razširila tudi v druga evropska mesta, zelo bur-
ni so bili dogodki v Nemčiji in Italiji ter na Dunaju.
b) str. 102 (osrednje besedilo): Revolucionarne sanje na Donavi: Z Du-
naja se je nemir hitro širil tudi v druge dele habsburške monarhije in zajel
Prago, Budimpešto, Krakov, Ljubljano, Benetke in druga mesta. /…/ Maja
1848 so Čehi, ki so bili najodločnejši med Slovani, v Pragi sklicali vseslo-
vanski kongres in slovanske narode pozvali, naj se povezujejo. Na kongre-
su je imel eno izmed najpomembnejših vlog Stanko Vraz, ki je bil podpred-
sednik kongresa in se je že takrat opredeljeval kot Slovenec. Nemiri in spo-
padi z vojsko, ki so zajeli Prago na binkoštni ponedeljek (12. junij), so pre-
prečili, da bi kongres končal delo. Med drugim bi morali glasovati o ma-
nifestu evropskim narodom in o poslanici cesarju, v kateri so bile izraže-
ne želje po združitvi Slovencev v kraljevino Slovenijo, u Ljubljano kot se-
dežem skupne vlade.
XXVI. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA (obvezno)
– naslov: Politične spremembe v Evropi v drugi polovici 19. stoletja
– akterji: nacionalistična gibanja, nemške države, nemško cesarstvo
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (razvoj nacionalizma v najmoč-
nejšo politično silo), vrsta dogodkov (združitev Nemčije), vrsta stanj (de-
setletje prevlade reakcije) liberalne (liberalne in demokratične svoboščine,
liberalni ideali; kritika: zapostavljanje, podrejanje), emocionalne (težave,
nasilje, vrenje)
a) str. 100–101 (osrednje besedilo): V prvi polovici 19. stoletja je me-
ščanstvo skušalo uresničiti ideje, ki so jih razvile že meščanske revolucije
18. stoletja. K temu je pomembno prispevala tudi narodna zavest, ki se je
krepila med posameznimi narodi. Leta 1848 so Evropo spet preplavili ne-
miri. Glavni vzrok za revolucijo leta 1848 je bila gospodarska kriza v Evro-
pi, ki so jo spremljale še slabe letine. Ob tem so bili ljudje nezadovoljni tudi
z obstoječim političnim sistemom in državnim sistemom. Obnavljanje sta-
rih privilegijev plemstva in bogatih meščanov je hromilo liberalne zahte-
ve izobražencev in naprednih meščanov po svobodi govora in tiska, govo-
ra, izražanja in ustvarjanja. Pomemben vzrok za revolucijo je bilo tudi ne-
zadovoljstvo nižjih družbenih slojev zaradi pomanjkanja. Meščanstvo je
zahtevalo več oblasti, delavstvo boljše življenjske razmere in boljše pogoje
za delo, pridružili so se jim tudi kmetje in zahtevali zemljo ter osebno svo-
bodo z odpravo fevdalizma. Pojavile so se tudi narodnostne zahteve po svo-
bodi in enakopravnosti. Zato to leto imenujemo tudi pomlad narodov.
/…/
Iz Francije se je revolucija razširila tudi v druga evropska mesta, zelo bur-
ni so bili dogodki v Nemčiji in Italiji ter na Dunaju.
b) str. 102 (osrednje besedilo): Revolucionarne sanje na Donavi: Z Du-
naja se je nemir hitro širil tudi v druge dele habsburške monarhije in zajel
Prago, Budimpešto, Krakov, Ljubljano, Benetke in druga mesta. /…/ Maja
1848 so Čehi, ki so bili najodločnejši med Slovani, v Pragi sklicali vseslo-
vanski kongres in slovanske narode pozvali, naj se povezujejo. Na kongre-
su je imel eno izmed najpomembnejših vlog Stanko Vraz, ki je bil podpred-
sednik kongresa in se je že takrat opredeljeval kot Slovenec. Nemiri in spo-
padi z vojsko, ki so zajeli Prago na binkoštni ponedeljek (12. junij), so pre-
prečili, da bi kongres končal delo. Med drugim bi morali glasovati o ma-
nifestu evropskim narodom in o poslanici cesarju, v kateri so bile izraže-
ne želje po združitvi Slovencev v kraljevino Slovenijo, u Ljubljano kot se-
dežem skupne vlade.
XXVI. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA (obvezno)
– naslov: Politične spremembe v Evropi v drugi polovici 19. stoletja
– akterji: nacionalistična gibanja, nemške države, nemško cesarstvo
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (razvoj nacionalizma v najmoč-
nejšo politično silo), vrsta dogodkov (združitev Nemčije), vrsta stanj (de-
setletje prevlade reakcije) liberalne (liberalne in demokratične svoboščine,
liberalni ideali; kritika: zapostavljanje, podrejanje), emocionalne (težave,
nasilje, vrenje)
