Page 293 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 293
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– akterji: umetniki in izobraženci, revolucionarna meščanska gibanja,
evropsko duhovno in kulturno gibanje, evropska politika, liberalci, Francija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (reakcija na razsvetljenski raci-
onalizem, novo evropsko duhovno in kulturno gibanje, meščanski nemir,
zavest o lastnem narodu, odpor proti evropski politiki), vrsta stanj (obna-
vljanje starega reda), kulturne (evropske kulture), emocionalne (propad,
politični in družbeni upi, okostenelost, obeti, upanje, rojevanje), liberalne
(nacionalna, liberalna gibanja, svoboda tiska in govora, ustava, parlament;
kritika: vmešavanje cerkve in države, omejenost pravic)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»L. van Beethoven«, »F. Schubert«, »Bider-
majer«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 98 (osrednje besedilo): Umetniki in izobraženci so čutili, da so
z obnavljanjem starega reda propadli njihovi politični in družbeni upi po
drugačni družbeni ureditvi. Kot odpor na okostenelost starih časov in re-
akcija na razsvetljenski racionalizem se je konec 18. stoletja in v začetku 19.
stoletja pojavil nov slog v umetnosti – romantika. Romantično gibanje je
zajelo večino evropskih kultur, pri čemer ni bila izvzeta nobena umetno-
stna zvrst. /…/
K vzponu novega evropskega duhovnega in kulturnega gibanja je veliko
prispeval tudi meščanski nemir, ki je tedaj zajel Evropo. Romantiki so v re-
voluciji videli boj, poln obetov in upanja. Tako so se upirali staremu svetu
in se hkrati odzivali na novega. V času narodnih preporodov se je rojevala
zavest o lastnem narodu. Zato je romantika, ki je poudarjala nove duhov-
ne in umetniške vrednote, pomembno vplivala na rastoča narodna (nacio-
nalna) in napredna (liberalna) gibanja. Na ta gibanja so vplivali tudi razvoj
znanosti in šolstva z višanjem izobrazbene ravni ter napredek v gospodar-
stvu z industrializacijo in hitrejšo rastjo proizvodnje.
b) str. 99 (osrednje besedilo): Nova nezadovoljstva in nemiri: Evropska
politika, ki so jo oblikovali na dunajskem kongresu, je hitro naletela na
odpor. V prvi polovici 19. stoletja je različne dele Evrope zajel nemir. Uprli
so se liberalci (napredno meščanstvo), ki so zahtevali odpravo strogih poli-
cijskih ukrepov in se zavzemali za svobodo tiska in govora, pa tudi za usta-
vo in parlament, v katerem bi imeli svoje predstavnike tudi meščani. Zago-
vorniki svobode, ustave in parlamenta so dobili ime liberalci (latinsko li-
– akterji: umetniki in izobraženci, revolucionarna meščanska gibanja,
evropsko duhovno in kulturno gibanje, evropska politika, liberalci, Francija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (reakcija na razsvetljenski raci-
onalizem, novo evropsko duhovno in kulturno gibanje, meščanski nemir,
zavest o lastnem narodu, odpor proti evropski politiki), vrsta stanj (obna-
vljanje starega reda), kulturne (evropske kulture), emocionalne (propad,
politični in družbeni upi, okostenelost, obeti, upanje, rojevanje), liberalne
(nacionalna, liberalna gibanja, svoboda tiska in govora, ustava, parlament;
kritika: vmešavanje cerkve in države, omejenost pravic)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»L. van Beethoven«, »F. Schubert«, »Bider-
majer«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 98 (osrednje besedilo): Umetniki in izobraženci so čutili, da so
z obnavljanjem starega reda propadli njihovi politični in družbeni upi po
drugačni družbeni ureditvi. Kot odpor na okostenelost starih časov in re-
akcija na razsvetljenski racionalizem se je konec 18. stoletja in v začetku 19.
stoletja pojavil nov slog v umetnosti – romantika. Romantično gibanje je
zajelo večino evropskih kultur, pri čemer ni bila izvzeta nobena umetno-
stna zvrst. /…/
K vzponu novega evropskega duhovnega in kulturnega gibanja je veliko
prispeval tudi meščanski nemir, ki je tedaj zajel Evropo. Romantiki so v re-
voluciji videli boj, poln obetov in upanja. Tako so se upirali staremu svetu
in se hkrati odzivali na novega. V času narodnih preporodov se je rojevala
zavest o lastnem narodu. Zato je romantika, ki je poudarjala nove duhov-
ne in umetniške vrednote, pomembno vplivala na rastoča narodna (nacio-
nalna) in napredna (liberalna) gibanja. Na ta gibanja so vplivali tudi razvoj
znanosti in šolstva z višanjem izobrazbene ravni ter napredek v gospodar-
stvu z industrializacijo in hitrejšo rastjo proizvodnje.
b) str. 99 (osrednje besedilo): Nova nezadovoljstva in nemiri: Evropska
politika, ki so jo oblikovali na dunajskem kongresu, je hitro naletela na
odpor. V prvi polovici 19. stoletja je različne dele Evrope zajel nemir. Uprli
so se liberalci (napredno meščanstvo), ki so zahtevali odpravo strogih poli-
cijskih ukrepov in se zavzemali za svobodo tiska in govora, pa tudi za usta-
vo in parlament, v katerem bi imeli svoje predstavnike tudi meščani. Zago-
vorniki svobode, ustave in parlamenta so dobili ime liberalci (latinsko li-
