Page 300 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 300
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 131 (osrednje besedilo): V evropskih deželah so nastajala številna
izobraževalna in podporniška društva. V Evropi so se močno razmahnili
tudi sindikati, ki so delavce združevali po strokah, kasneje pa so se zdru-
žili po regionalnem načelu v enotno zvezo. Za nadaljnji razvoj socialistič-
nih idej delavskega gibanja je postal najpomembnejši marksizem. Njego-
va ustanovitelja sta bila Karl Marks in Friedrich Engels. Na podlagi razi-
skovanja vzrokov za nastanek socialnega vprašanja sta razvila zgodovinski
materializem kot sociološko-filozofski temelj za politični boj delavcev, ki se
bo končal z revolucijo. Ta bo vzpostavila novo družbo brez izkoriščanja in
brez družbenih razredov. Proces razvoja družbe sta razložila v Komunistič-
nem manifestu. Večina komunističnih in socialnodemokratskih gibanj se
je v naslednjem obdobju sklicevalo na teorije teh dveh mislecev, ki pa v pra-
ksi velikokrat niso pripeljale do pričakovanih rezultatov.
Razcepljenost delavskih gibanj je zahtevala širše mednarodno povezova-
nje. Tako so 1864. leta ustanovili prvo mednarodno delavsko zvezo – Prvo
internacionalo. V njej je potekal oster boj med različnimi smermi dela-
vskega gibanja.
XXXIII. vsebinski sklop/tema: UMETNOST V 19. STOLETJU (iz-
birno)
– naslov:
– akterji: evropski skladatelji, prvi avstrijski damski kvartet, umetniki
– vrednote: kulturne (razvoj nove umetniške smeri), vrsta stanj (preže-
tost z nacionalnimi čustvi), liberalne (narodna zavest)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Eugene Delacroix, Pokol na otoku Hiosu«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 134 (osrednje besedilo): Glasba 19. stoletja v Evropi in na Sloven-
skem: 19. stoletje je bilo v Evropi prežeto z nacionalnimi čustvi. Temu so
bili podvrženi tudi evropski skladatelji. Narodna zavest, ki je postajala vse
glasnejša, je tako svoje mesto našla tudi v glasbi.
/…/
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 131 (osrednje besedilo): V evropskih deželah so nastajala številna
izobraževalna in podporniška društva. V Evropi so se močno razmahnili
tudi sindikati, ki so delavce združevali po strokah, kasneje pa so se zdru-
žili po regionalnem načelu v enotno zvezo. Za nadaljnji razvoj socialistič-
nih idej delavskega gibanja je postal najpomembnejši marksizem. Njego-
va ustanovitelja sta bila Karl Marks in Friedrich Engels. Na podlagi razi-
skovanja vzrokov za nastanek socialnega vprašanja sta razvila zgodovinski
materializem kot sociološko-filozofski temelj za politični boj delavcev, ki se
bo končal z revolucijo. Ta bo vzpostavila novo družbo brez izkoriščanja in
brez družbenih razredov. Proces razvoja družbe sta razložila v Komunistič-
nem manifestu. Večina komunističnih in socialnodemokratskih gibanj se
je v naslednjem obdobju sklicevalo na teorije teh dveh mislecev, ki pa v pra-
ksi velikokrat niso pripeljale do pričakovanih rezultatov.
Razcepljenost delavskih gibanj je zahtevala širše mednarodno povezova-
nje. Tako so 1864. leta ustanovili prvo mednarodno delavsko zvezo – Prvo
internacionalo. V njej je potekal oster boj med različnimi smermi dela-
vskega gibanja.
XXXIII. vsebinski sklop/tema: UMETNOST V 19. STOLETJU (iz-
birno)
– naslov:
– akterji: evropski skladatelji, prvi avstrijski damski kvartet, umetniki
– vrednote: kulturne (razvoj nove umetniške smeri), vrsta stanj (preže-
tost z nacionalnimi čustvi), liberalne (narodna zavest)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Eugene Delacroix, Pokol na otoku Hiosu«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 134 (osrednje besedilo): Glasba 19. stoletja v Evropi in na Sloven-
skem: 19. stoletje je bilo v Evropi prežeto z nacionalnimi čustvi. Temu so
bili podvrženi tudi evropski skladatelji. Narodna zavest, ki je postajala vse
glasnejša, je tako svoje mesto našla tudi v glasbi.
/…/
