Page 303 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 303
eti
razred
Ana Nuša Kern, Dušan Nećak in Božo Repe, Naše
stoletje: zgodovina za 9. razred osnovne šole
Splošne značilnosti
Razred: 9. razred devetletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik obravnava obdobje med 20. in
21. stoletjem in osvetljuje glavne zgodovinske dogodke in procese v evrop-
ski (in svetovni) ter nacionalni zgodovini. ‚Evropa‘ in njene izpeljanke se
pojavljajo v okviru vsebin, ki obravnavajo in predstavljajo Evropo kot pro-
stor skupnih in ključnih družbeno političnih dogodkov in procesov. To velja
zlasti za poglavja, ki podrobno predstavljajo obe svetovni vojni in družbe-
no politične spremembe v Evropi od druge polovice 20. stol. do današnje-
ga časa, ko so se oblikovale in udejanjile ideje o »evropskem povezovanju«.
‚Evropa‘ in njene izpeljanke se redkeje pojavijo v poglavjih, ki obravnavajo
nacionalno zgodovino. Pojem Evrope se v povezavi s slovensko zgodovino
pojavi šele v okviru njene osamosvojitve in vstopa v Evropsko unijo (tj. ko-
nec 20. stol.), pri čemer Evropa v tem kontekstu zaznamuje izključno po-
litični pojem. V okviru svetovne zgodovine se omembe Evrope navezuje-
jo zlasti na primerjavo dogodkov, razmer, v evropskem in izven-evropskem
geopolitičnem prostoru (zlasti v povezavi z ZDA in deloma SZ, ki v vseh
kontekstih ni predstavljena kot del (ožje) Evrope).
Posebnost učbenika v rabi pojma Evropa je zlasti v tem, da zgodovine
20. in 21. stoletja ne skuša prikazovati zgodovine iz poudarjeno evropske
perspektive. Iz vsebinskega pregleda in analize pojavljanja pojma Evropa
bi lahko sklepali, da se avtorji ogibajo rabi Evrope tam, kjer menijo, da sle-
razred
Ana Nuša Kern, Dušan Nećak in Božo Repe, Naše
stoletje: zgodovina za 9. razred osnovne šole
Splošne značilnosti
Razred: 9. razred devetletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik obravnava obdobje med 20. in
21. stoletjem in osvetljuje glavne zgodovinske dogodke in procese v evrop-
ski (in svetovni) ter nacionalni zgodovini. ‚Evropa‘ in njene izpeljanke se
pojavljajo v okviru vsebin, ki obravnavajo in predstavljajo Evropo kot pro-
stor skupnih in ključnih družbeno političnih dogodkov in procesov. To velja
zlasti za poglavja, ki podrobno predstavljajo obe svetovni vojni in družbe-
no politične spremembe v Evropi od druge polovice 20. stol. do današnje-
ga časa, ko so se oblikovale in udejanjile ideje o »evropskem povezovanju«.
‚Evropa‘ in njene izpeljanke se redkeje pojavijo v poglavjih, ki obravnavajo
nacionalno zgodovino. Pojem Evrope se v povezavi s slovensko zgodovino
pojavi šele v okviru njene osamosvojitve in vstopa v Evropsko unijo (tj. ko-
nec 20. stol.), pri čemer Evropa v tem kontekstu zaznamuje izključno po-
litični pojem. V okviru svetovne zgodovine se omembe Evrope navezuje-
jo zlasti na primerjavo dogodkov, razmer, v evropskem in izven-evropskem
geopolitičnem prostoru (zlasti v povezavi z ZDA in deloma SZ, ki v vseh
kontekstih ni predstavljena kot del (ožje) Evrope).
Posebnost učbenika v rabi pojma Evropa je zlasti v tem, da zgodovine
20. in 21. stoletja ne skuša prikazovati zgodovine iz poudarjeno evropske
perspektive. Iz vsebinskega pregleda in analize pojavljanja pojma Evropa
bi lahko sklepali, da se avtorji ogibajo rabi Evrope tam, kjer menijo, da sle-
