Page 290 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 290
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
so oživljale predvsem trgovino z daljnimi deželami in zmanjševale zaseb-
na tveganja, ki jih je predstavljala čezoceanska trgovina. Poslovneži so vla-
gali svoj denar v banke, te pa so za njih vodile račune, sprejemale kreditna
pisma in odobravale posojila. Bankirji so zahtevali nadomestilo za začasno
uporabo njihovega denarja – obresti. Tako so na račun obresti poleg trgov-
cev bogateli tudi bankirji, Amsterdam pa se je razvil v središče nastajajoče-
ga mednarodnega plačilnega prometa. Postal je središče evropske trgovine.
V drugi polovici 18. stoletja so bili vsem, ki jih je zanimal svetovni ze-
mljevid, glavni obrisi celin že znani. Leta 1770 je britanski pomorščak Ja-
mes Cook opravil tri znamenita potovanja po Tihem oceanu in odkril še
vzhodno obalo Avstralije. Po odkritju te celine so Angleži začeli nanjo naj-
prej seliti kaznjence, kasneje pa so se tja začeli naseljevati tudi drugi. Manj
znana je bila notranjost celin, saj so bila celo v Evropi še neraziskana obmo-
čja, predvsem težko dostopna in odmaknjena gorstva. A svetovni zemlje-
vid je imel še vedno veliko belih lis.
XXI. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIALIZACIJA (obvezno)
– naslov: Industrijska revolucija
– akterji: Velika Britanija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (najbolj razvita evropska drža-
va, »poljedelska revolucija«), občečloveške (prihod ameriških rastlinskih
kultur)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Sejalnik Jethra Tulla«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 89 (osrednje besedilo): Novosti v kmetijstvu: V drugi polovici 18.
stoletja je postala Velika Britanija najbolj razvita evropska država. Med bri-
tanskimi deželami je bila najbogatejša Anglija, kjer je prišlo tudi do »po-
ljedelske revolucije«, ki je močno izboljšala kmetovanje. Prva velika novost
je bila pestrost kultur, ki so jih v Evropo prinesli iz Amerike (gl. str. 13).
Razširilo se je gojenje krompirja, koruze, fižola, paprike, paradižnika, to-
baka. /…/
XXII. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIALIZACIJA (obvezno)
– naslov: Posledice industrijske revolucije
– akterji: prebivalstvo, širše množice
so oživljale predvsem trgovino z daljnimi deželami in zmanjševale zaseb-
na tveganja, ki jih je predstavljala čezoceanska trgovina. Poslovneži so vla-
gali svoj denar v banke, te pa so za njih vodile račune, sprejemale kreditna
pisma in odobravale posojila. Bankirji so zahtevali nadomestilo za začasno
uporabo njihovega denarja – obresti. Tako so na račun obresti poleg trgov-
cev bogateli tudi bankirji, Amsterdam pa se je razvil v središče nastajajoče-
ga mednarodnega plačilnega prometa. Postal je središče evropske trgovine.
V drugi polovici 18. stoletja so bili vsem, ki jih je zanimal svetovni ze-
mljevid, glavni obrisi celin že znani. Leta 1770 je britanski pomorščak Ja-
mes Cook opravil tri znamenita potovanja po Tihem oceanu in odkril še
vzhodno obalo Avstralije. Po odkritju te celine so Angleži začeli nanjo naj-
prej seliti kaznjence, kasneje pa so se tja začeli naseljevati tudi drugi. Manj
znana je bila notranjost celin, saj so bila celo v Evropi še neraziskana obmo-
čja, predvsem težko dostopna in odmaknjena gorstva. A svetovni zemlje-
vid je imel še vedno veliko belih lis.
XXI. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIALIZACIJA (obvezno)
– naslov: Industrijska revolucija
– akterji: Velika Britanija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (najbolj razvita evropska drža-
va, »poljedelska revolucija«), občečloveške (prihod ameriških rastlinskih
kultur)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Sejalnik Jethra Tulla«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 89 (osrednje besedilo): Novosti v kmetijstvu: V drugi polovici 18.
stoletja je postala Velika Britanija najbolj razvita evropska država. Med bri-
tanskimi deželami je bila najbogatejša Anglija, kjer je prišlo tudi do »po-
ljedelske revolucije«, ki je močno izboljšala kmetovanje. Prva velika novost
je bila pestrost kultur, ki so jih v Evropo prinesli iz Amerike (gl. str. 13).
Razširilo se je gojenje krompirja, koruze, fižola, paprike, paradižnika, to-
baka. /…/
XXII. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIALIZACIJA (obvezno)
– naslov: Posledice industrijske revolucije
– akterji: prebivalstvo, širše množice
