Page 289 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 289
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
b) str. 86–87 (osrednje besedilo): Nove oblike proizvodnje: /…/ V go-
spodarsko razvitejših zahodno-evropskih državah je začela prevladovati
ma-nufakturna oblika proizvodnje različnega blaga. Z njo se je zelo pove-
čala proizvodnja blaga, ki ga je potreboval naraščajoči trg. /…/
Glavna sila, ki je poganjala različna kolesa in napravi je bila sila vode.
Zato so morali delavnice graditi ob rekah in potokih. Drugi pomemben vir
energije je bil veter, še posebej v zahodni Evropi, ob obalah Atlantika, kjer
so gradili prve mline na veter.
XX. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIALIZACIJA (obvezno)
– naslov: Gospodarski tokovi med razvitim in nerazvitim svetom
– akterji: evropski pomorščaki, Evropejci, evropske države ob Atlantski
obali, Evropa, evropska (čezmorska) pristanišča, Amsterdam, James Cook,
Avstralija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (novo znanje o celinah, obvlado-
vanje svetovnega gospodarstva in ozemlja drugih celin), vrste stanj (pove-
zovanje Evrope z drugimi celinami, še neraziskana območja), liberalne vre-
dnote (Amsterdam – središče evropske trgovine, svetovna trgovina, ban-
čništvo), občečloveške (dosežki v ladjedelništvu, napredek v navigaciji)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»James Cook«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 88 (osrednje besedilo): Novi dosežki v ladjedelništvu in velik na-
predek v navigaciji so omogočili evropskim pomorščakom plovbo po ocea-
nih daleč od domačih obal. Evropejcem so ta potovanja prinesla nova spo-
znanja o obalah Afrike, Azije in obeh Amerik in te celine močno približa-
la Evropi. Gospodarsko težišče velikega dela sveta, ki se je v 16. stoletju
premaknilo s sredozemskega območja ob atlantsko in severnomorsko oba-
lo (glej str. 14), se je do začetka 18. stoletja dokončno usidralo ob ome-
njenih obalah. S tem so tiste evropske države, ki so ležale ob atlantski oba-
li, zavladale svetovnemu gospodarstvu in ozemlju na drugih celinah, ki je
bilo večje ob njih samih.
Tako so v Evropo sredi 18. stoletja vsak dan prihajale jadrnice, ki so
evropska pristanišča povezovale z drugimi celinami. Največja evropska
čezmorska pristanišča so bila London, Amsterdam, Nantes, Lizbona, Li-
verpool in druga. Ne glede na to, da so bila potovanja čez oceane dolga in
naporna, so se v svetovno trgovino vedno bolj vključevale tudi banke. Te
b) str. 86–87 (osrednje besedilo): Nove oblike proizvodnje: /…/ V go-
spodarsko razvitejših zahodno-evropskih državah je začela prevladovati
ma-nufakturna oblika proizvodnje različnega blaga. Z njo se je zelo pove-
čala proizvodnja blaga, ki ga je potreboval naraščajoči trg. /…/
Glavna sila, ki je poganjala različna kolesa in napravi je bila sila vode.
Zato so morali delavnice graditi ob rekah in potokih. Drugi pomemben vir
energije je bil veter, še posebej v zahodni Evropi, ob obalah Atlantika, kjer
so gradili prve mline na veter.
XX. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIALIZACIJA (obvezno)
– naslov: Gospodarski tokovi med razvitim in nerazvitim svetom
– akterji: evropski pomorščaki, Evropejci, evropske države ob Atlantski
obali, Evropa, evropska (čezmorska) pristanišča, Amsterdam, James Cook,
Avstralija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (novo znanje o celinah, obvlado-
vanje svetovnega gospodarstva in ozemlja drugih celin), vrste stanj (pove-
zovanje Evrope z drugimi celinami, še neraziskana območja), liberalne vre-
dnote (Amsterdam – središče evropske trgovine, svetovna trgovina, ban-
čništvo), občečloveške (dosežki v ladjedelništvu, napredek v navigaciji)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»James Cook«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 88 (osrednje besedilo): Novi dosežki v ladjedelništvu in velik na-
predek v navigaciji so omogočili evropskim pomorščakom plovbo po ocea-
nih daleč od domačih obal. Evropejcem so ta potovanja prinesla nova spo-
znanja o obalah Afrike, Azije in obeh Amerik in te celine močno približa-
la Evropi. Gospodarsko težišče velikega dela sveta, ki se je v 16. stoletju
premaknilo s sredozemskega območja ob atlantsko in severnomorsko oba-
lo (glej str. 14), se je do začetka 18. stoletja dokončno usidralo ob ome-
njenih obalah. S tem so tiste evropske države, ki so ležale ob atlantski oba-
li, zavladale svetovnemu gospodarstvu in ozemlju na drugih celinah, ki je
bilo večje ob njih samih.
Tako so v Evropo sredi 18. stoletja vsak dan prihajale jadrnice, ki so
evropska pristanišča povezovale z drugimi celinami. Največja evropska
čezmorska pristanišča so bila London, Amsterdam, Nantes, Lizbona, Li-
verpool in druga. Ne glede na to, da so bila potovanja čez oceane dolga in
naporna, so se v svetovno trgovino vedno bolj vključevale tudi banke. Te
