Page 198 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 198
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
ge. Odposlanec je bil človek s humanistično izobrazbo in uglajenega vede-
nja; biti je moral dober govornik in znati je moral več tujih jezikov.
e) str. 54 (osrednje besedilo): Diplomati – popotniki: Za Habsburža-
ne so v 16. stoletju postali posebno pomembni odnosi s sosedami na vzho-
du (Poljska, Rusija) in jugu (Turčija). Na ruskem in turškem dvoru ni bilo
ljudi, ki bi bili vešči diplomatskega jezika tedanje dobe, latinščine, zato je
bilo treba tja pošiljati poslance, ki bi razumeli slovanske jezike (na turškem
dvoru je bilo znanje srbščine splošno razširjeno). Za take naloge so bili naj-
primernejši izobraženci iz slovenskih dežel, ki so si na teh dvorih pomaga-
li z znanjem slovenščine. Med njimi je bil najbolj ugleden plemič Žiga Her-
berstein iz Vipave: opravil je veliko diplomatskih nalog za svojega vladar-
ja in bil dvakrat tudi v Rusiji. O potovanjih v Rusijo je leta 1549 izdal knji-
go Moskovski zapiski, eno prvih evropskih del o ruskih razmerah in zgo-
dovini; prevedeno je bilo v številne jezike in je doživelo veliko izdaj. Po-
dobno je Evropo z razmerami na Balkanu in na turškem dvoru v svoji knji-
gi Itinerarij (izšli 1531) seznanil Benedikt Kuripečič iz Gornjega Grada, ki
se je kot latinski tolmač leto dni pred tem udeležil avstrijskega odposlan-
stva Carigrad.
XIII. vsebinski sklop/tema: STOLETJA VOJN: ZA STARO PRAV-
DO, VERO, DOMOVINO
– naslov: Reformacija
– akterji: Martin Luter, Cerkev, evropska javnost, verski reformatorji,
– vrednote: vrste družbenih sprememb (kritika razmer v Cerkvi, širje-
nje reformacije), vrsta dogodka (ustanovitev jezuitskega reda), emocional-
ne (razklati, razburkati, ogorčen)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Martin Luter«, »Dve maši«), zemljevid
(»Vere v Evropi sredi 16. stoletja«)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 57 (osrednje besedilo): Nastop Martina Lutra: Med kritiki razmer
v Cerkvi, ki so nujno zahtevali njeno notranjo obnovo (reformo), je bilo ve-
liko duhovnikov. Okoliščine so nanesle, da so v Evropi najbolj odmeva-
le besede Martina Lutra, bivšega meniha in potem profesorja teologije na
univerzi v Wittenbergu na Saškem. /…/
Ogorčeni Luter je dal natisniti in objaviti letak, na katerem je v 95 toč-
kah ostro zavrnil tako trgovanje (tj. prodajo odpustkov za gradnjo cerkve
ge. Odposlanec je bil človek s humanistično izobrazbo in uglajenega vede-
nja; biti je moral dober govornik in znati je moral več tujih jezikov.
e) str. 54 (osrednje besedilo): Diplomati – popotniki: Za Habsburža-
ne so v 16. stoletju postali posebno pomembni odnosi s sosedami na vzho-
du (Poljska, Rusija) in jugu (Turčija). Na ruskem in turškem dvoru ni bilo
ljudi, ki bi bili vešči diplomatskega jezika tedanje dobe, latinščine, zato je
bilo treba tja pošiljati poslance, ki bi razumeli slovanske jezike (na turškem
dvoru je bilo znanje srbščine splošno razširjeno). Za take naloge so bili naj-
primernejši izobraženci iz slovenskih dežel, ki so si na teh dvorih pomaga-
li z znanjem slovenščine. Med njimi je bil najbolj ugleden plemič Žiga Her-
berstein iz Vipave: opravil je veliko diplomatskih nalog za svojega vladar-
ja in bil dvakrat tudi v Rusiji. O potovanjih v Rusijo je leta 1549 izdal knji-
go Moskovski zapiski, eno prvih evropskih del o ruskih razmerah in zgo-
dovini; prevedeno je bilo v številne jezike in je doživelo veliko izdaj. Po-
dobno je Evropo z razmerami na Balkanu in na turškem dvoru v svoji knji-
gi Itinerarij (izšli 1531) seznanil Benedikt Kuripečič iz Gornjega Grada, ki
se je kot latinski tolmač leto dni pred tem udeležil avstrijskega odposlan-
stva Carigrad.
XIII. vsebinski sklop/tema: STOLETJA VOJN: ZA STARO PRAV-
DO, VERO, DOMOVINO
– naslov: Reformacija
– akterji: Martin Luter, Cerkev, evropska javnost, verski reformatorji,
– vrednote: vrste družbenih sprememb (kritika razmer v Cerkvi, širje-
nje reformacije), vrsta dogodka (ustanovitev jezuitskega reda), emocional-
ne (razklati, razburkati, ogorčen)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Martin Luter«, »Dve maši«), zemljevid
(»Vere v Evropi sredi 16. stoletja«)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 57 (osrednje besedilo): Nastop Martina Lutra: Med kritiki razmer
v Cerkvi, ki so nujno zahtevali njeno notranjo obnovo (reformo), je bilo ve-
liko duhovnikov. Okoliščine so nanesle, da so v Evropi najbolj odmeva-
le besede Martina Lutra, bivšega meniha in potem profesorja teologije na
univerzi v Wittenbergu na Saškem. /…/
Ogorčeni Luter je dal natisniti in objaviti letak, na katerem je v 95 toč-
kah ostro zavrnil tako trgovanje (tj. prodajo odpustkov za gradnjo cerkve
