Page 197 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 197
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– izbrano besedilo:
a) str. 51 (osrednje besedilo): Spodleteli načrti Karla V.: S krepitvijo dr-
žav so postali pomembni meddržavni odnosi, še posebej med sosedami.
Močne države so se med seboj nadzorovale, da ne bi katera postala premoč-
na; medsebojne napetosti in spore so reševale po diplomatski poti, še pogo-
steje pa z vojaškimi spopadi.
Ko je bil Karel Habsburški izvoljen za nemškega cesarja, je postal najmo-
gočnejši vladar Evrope. Njegova največja želja je bila, okrepiti svojo cesar-
sko moč, čemur pa so se nemški knezi odločno uprli in si poiskali zavezni-
ka v Karlovem največjem nasprotniku, francoskem kralju.
b) str. 51 (komentar pod sliko): Franc in Karel V.: Francoski kralj Franc I.
in cesar Karel V. ob neki slovesnosti v Parizu. Bila sta najmočnejša evropska
vladarja prve polovice 16. stoletja ter velika politična in vojaška tekmeca.
c) str. 51 (osrednje besedilo): Sultan Sulejman se odpravi na Dunaj: Ker
so muslimanski Turki meje svoje države raztegnili že krepko v notranjost
Balkanskega polotoka in ker ni kar nič kazalo, da se nameravajo ustaviti, so
okrog leta 1500 na evropskih dvorih na veliko razpravljali o morebitni kri-
žarski vojni proti njim. Sultan Selim (1512–20) je svoje osvajalske pohode
usmeril proti sosednjim pokrajinam v Aziji in Afriki – podjarmil si je Siri-
jo, Egipt, del Mezopotamije in Palestino in tako postal gospodar nad sveti-
ma mestoma muslimanov, Meko in Medino – njegov naslednik Sulejman
II. Veličastni (1520–66) pa je imel posebne načrte z Evropo. Že leta 1521 je
osvojil ogrsko trdnjavo Beograd in začel skrbne priprave za osvojitev Ogr-
ske. V odločilni bitki pri Mohácsu leta 1526 je popolnoma porazil ogrsko
vojsko in zavzel večji del države s prestolnico Budimom. Ogri so v tem boju
ostali sami, evropske države se zaradi svojih posebnih interesov niso mogle
zediniti za skupen nastop proti Turkom.
č) str. 51 (komentar pod sliko): Suljeman II. (1494–1566): Turški sultan
Sulejman II. Veličastni je na evropske vladarje gledal zviška in jih nikakor
ni imel za sebi enake.
d) str. 53–54 (osrednje besedilo): Diplomati – popotniki: Države so
medsebojne spore in napetosti poskušale reševati tudi po diplomatski poti.
Italijanske države so že ob koncu srednjega veka imele svoje stalne pred-
stavnike na sosednjih dvorih, ki so se, resnici na ljubo, precej ukvarjali z vo-
hunjenjem v korist svoje države, druge evropske države pa so stalna diplo-
matska predstavništva začele uvajati šele v 17. stoletju; do takrat je bilo v
navadi imenovanje posebnih odposlancev za posamezne diplomatske nalo-
– izbrano besedilo:
a) str. 51 (osrednje besedilo): Spodleteli načrti Karla V.: S krepitvijo dr-
žav so postali pomembni meddržavni odnosi, še posebej med sosedami.
Močne države so se med seboj nadzorovale, da ne bi katera postala premoč-
na; medsebojne napetosti in spore so reševale po diplomatski poti, še pogo-
steje pa z vojaškimi spopadi.
Ko je bil Karel Habsburški izvoljen za nemškega cesarja, je postal najmo-
gočnejši vladar Evrope. Njegova največja želja je bila, okrepiti svojo cesar-
sko moč, čemur pa so se nemški knezi odločno uprli in si poiskali zavezni-
ka v Karlovem največjem nasprotniku, francoskem kralju.
b) str. 51 (komentar pod sliko): Franc in Karel V.: Francoski kralj Franc I.
in cesar Karel V. ob neki slovesnosti v Parizu. Bila sta najmočnejša evropska
vladarja prve polovice 16. stoletja ter velika politična in vojaška tekmeca.
c) str. 51 (osrednje besedilo): Sultan Sulejman se odpravi na Dunaj: Ker
so muslimanski Turki meje svoje države raztegnili že krepko v notranjost
Balkanskega polotoka in ker ni kar nič kazalo, da se nameravajo ustaviti, so
okrog leta 1500 na evropskih dvorih na veliko razpravljali o morebitni kri-
žarski vojni proti njim. Sultan Selim (1512–20) je svoje osvajalske pohode
usmeril proti sosednjim pokrajinam v Aziji in Afriki – podjarmil si je Siri-
jo, Egipt, del Mezopotamije in Palestino in tako postal gospodar nad sveti-
ma mestoma muslimanov, Meko in Medino – njegov naslednik Sulejman
II. Veličastni (1520–66) pa je imel posebne načrte z Evropo. Že leta 1521 je
osvojil ogrsko trdnjavo Beograd in začel skrbne priprave za osvojitev Ogr-
ske. V odločilni bitki pri Mohácsu leta 1526 je popolnoma porazil ogrsko
vojsko in zavzel večji del države s prestolnico Budimom. Ogri so v tem boju
ostali sami, evropske države se zaradi svojih posebnih interesov niso mogle
zediniti za skupen nastop proti Turkom.
č) str. 51 (komentar pod sliko): Suljeman II. (1494–1566): Turški sultan
Sulejman II. Veličastni je na evropske vladarje gledal zviška in jih nikakor
ni imel za sebi enake.
d) str. 53–54 (osrednje besedilo): Diplomati – popotniki: Države so
medsebojne spore in napetosti poskušale reševati tudi po diplomatski poti.
Italijanske države so že ob koncu srednjega veka imele svoje stalne pred-
stavnike na sosednjih dvorih, ki so se, resnici na ljubo, precej ukvarjali z vo-
hunjenjem v korist svoje države, druge evropske države pa so stalna diplo-
matska predstavništva začele uvajati šele v 17. stoletju; do takrat je bilo v
navadi imenovanje posebnih odposlancev za posamezne diplomatske nalo-
