Page 188 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 188
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
d) str. 17 (osrednje besedilo): Posledica srečanja civilizacij: Evropejci so
v Ameriko prinesli žito, sladkorni trs, kavo, vinsko trto, oljko, pomaran-
čevec in limonovec ter konja, govedo, ovco, svinjo in perutnino. Amerika
je dala Evropi koruzo, krompir, kakav, tobak, paradižnik in ananas, pred-
vsem pa velike količine zlata in srebra – večina ga je šla v Španijo. Ob pri-
toku tako velikih količin dragocenih kovin so v Evropi cene drugega blaga
zelo narasle in prišlo je do inflacije: v 16. stoletju je denar izgubil dve tretji-
ni svoje vrednosti. Najhujše posledice do občutili tisti, ki so plačilo za svo-
je delo prejemali v denarju.
e) str. 17 (osrednje besedilo): Misijonarji: Evropejci so v prebivalcih no-
voodkritih dežel videli pogane, ki častijo malike. Njihova vera in kultura se
jim nista zdeli vredni ohranitve, hoteli so jih evropeizirati in pokristjaniti.
To je bila naloga misijonarjev. Vendar so misijonarji kmalu ugotovili, da se
morajo – če želijo z uspehom širiti krščanstvo med domačini – prilagoditi
njihovemu načinu življenja in mišljenja, v nekaterih okoljih pa so domači-
ni običajem prilagajali celo krščansko vero samo. To je Cerkev v 18. stoletju
prepovedala, in tradicije domačinov misijonarji upoštevajo spet šele v na-
šem stoletju. Mnogi misijonarji so postali odlični poznavalci zunajevrop-
skih ljudstev in so to znanje posredovali Evropi.
IV. vsebinski sklop/tema: ODKRITJA: ČLOVEK, SVET, VESOLJE
– naslov: V Italiji pride v modo antika – renesansa
– akterji: Italija, trgovci, italijanska mesta, Florentinci, moderna Evropa
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razvoj gospodarstva), liberal-
ne (trgovina, obrt,) vrste stanj (obljudenost, blagostanje), kulturne (raz-
cvet kulture), emocionalne (razcveteti se, pomlad), Evro-atlantske (moder-
na Evropa)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Vzorno mesto«, »Zmagoslavje pomladi«),
zemljevid (»politična razdelitev Italije v 15. stoletju«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 18 (osrednje besedilo): Italija – dežela mest: Italija je bila v 15. sto-
letju najbogatejša dežela zahodne Evrope. Politično je bila razdeljena na
mnogo večjih in manjših držav, med katerimi so bile gospodarsko naju-
spešnejše neodvisne mestne države v osrednjem in severnem delu poloto-
ka (Benetke, Genova, Milano, Firence). V nekaterih so že odpravili fevda-
lizem, to pa je omogočilo hiter razvoj trgovine in obrti. /…/ Pristanišča so
d) str. 17 (osrednje besedilo): Posledica srečanja civilizacij: Evropejci so
v Ameriko prinesli žito, sladkorni trs, kavo, vinsko trto, oljko, pomaran-
čevec in limonovec ter konja, govedo, ovco, svinjo in perutnino. Amerika
je dala Evropi koruzo, krompir, kakav, tobak, paradižnik in ananas, pred-
vsem pa velike količine zlata in srebra – večina ga je šla v Španijo. Ob pri-
toku tako velikih količin dragocenih kovin so v Evropi cene drugega blaga
zelo narasle in prišlo je do inflacije: v 16. stoletju je denar izgubil dve tretji-
ni svoje vrednosti. Najhujše posledice do občutili tisti, ki so plačilo za svo-
je delo prejemali v denarju.
e) str. 17 (osrednje besedilo): Misijonarji: Evropejci so v prebivalcih no-
voodkritih dežel videli pogane, ki častijo malike. Njihova vera in kultura se
jim nista zdeli vredni ohranitve, hoteli so jih evropeizirati in pokristjaniti.
To je bila naloga misijonarjev. Vendar so misijonarji kmalu ugotovili, da se
morajo – če želijo z uspehom širiti krščanstvo med domačini – prilagoditi
njihovemu načinu življenja in mišljenja, v nekaterih okoljih pa so domači-
ni običajem prilagajali celo krščansko vero samo. To je Cerkev v 18. stoletju
prepovedala, in tradicije domačinov misijonarji upoštevajo spet šele v na-
šem stoletju. Mnogi misijonarji so postali odlični poznavalci zunajevrop-
skih ljudstev in so to znanje posredovali Evropi.
IV. vsebinski sklop/tema: ODKRITJA: ČLOVEK, SVET, VESOLJE
– naslov: V Italiji pride v modo antika – renesansa
– akterji: Italija, trgovci, italijanska mesta, Florentinci, moderna Evropa
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razvoj gospodarstva), liberal-
ne (trgovina, obrt,) vrste stanj (obljudenost, blagostanje), kulturne (raz-
cvet kulture), emocionalne (razcveteti se, pomlad), Evro-atlantske (moder-
na Evropa)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Vzorno mesto«, »Zmagoslavje pomladi«),
zemljevid (»politična razdelitev Italije v 15. stoletju«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 18 (osrednje besedilo): Italija – dežela mest: Italija je bila v 15. sto-
letju najbogatejša dežela zahodne Evrope. Politično je bila razdeljena na
mnogo večjih in manjših držav, med katerimi so bile gospodarsko naju-
spešnejše neodvisne mestne države v osrednjem in severnem delu poloto-
ka (Benetke, Genova, Milano, Firence). V nekaterih so že odpravili fevda-
lizem, to pa je omogočilo hiter razvoj trgovine in obrti. /…/ Pristanišča so
