Page 189 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 189
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
bila polna levantinskega blaga, ki so ga trgovci pošiljali naprej na evropske
trge. Veliki trgovci so bili zelo bogati. Ukvarjali so se z bankirskimi posli in
imeli svoje bančne podružnice v številnih evropskih deželah. Pospeševali
so obrt in jo že organizirali tudi na založniški način. V tem ozračju blago-
stanja se je razcvetela kultura.
Italijanska mesta so bila najbolj obljudena v Evropi, nekatera so imela
nad 50 000 prebivalcev. V njih sta se srečevala največje razkošje in najhuj-
ša revščina, sijajne palače bogatašev so se dvigovale nad revnimi mestni-
mi predeli, kjer so se stiskali mali obrtniki in trgovci in slabo plačani roč-
ni delavci in kjer sta vladali beda in nesnaga. V mestih je pogosto prihaja-
lo do uporov mali ljudi proti mogočnim bogatašem, a so bili vedno s trdo
roko zadušeni.
b) str. 18 (osrednje besedilo): Florentinci so na veliko izdelovali fino vol-
neno sukno, sloveče po vsej Evropi; to je postalo še bolj iskano, ko so ga za-
čeli barvati s posebno vijolično barvo. /…/ Bili so prvi v Evropi, ki so na
svojem podeželju zasadili belo murvo, po poreklu iz Kitajske, in na njej go-
jili sviloprejko ter iz njenih kokonov izdelovali svilo.
c) str. 19 (komentar ob sliki): Zmagoslavje pomladi: Sandro Botticelli
je sliko naredil za vilo nekega florentinskega bogataša. Predstavlja s cvetli-
cami ozaljšano Pomlad (na desni), ki zmagoslavno stopa v vrt antičnih bo-
žanstev. Nastala je v času, ki mu enako upravičeno lahko rečemo tako »je-
sen srednjega veka« kot tudi »pomlad moderne Evrope«.
V. vsebinski sklop/tema: ODKRITJA: ČLOVEK, SVET, VESOLJE
– naslov: Človek postane merilo vsega – humanizem
– akterji: srednjeveška katoliška družba Evrope, izobraženci, evropski
učenjaki, Petrarca, Boccaccio
– vrednote: vrste družbenih sprememb (spremembe, pospeševanje zna-
nosti in umetnosti), kulturne (verovanje, pojmovanje posameznika, raba
jezika, evropska književnost, antika, ustanavljanje akademij)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»L. Da Vinci: Človek«, »R. Santi: Atenska
šola«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 21 (osrednje besedilo): Srednjeveška katoliška družba Evrope je
bila predvsem skupnost vernikov, v kateri usoda človeka posameznika ni
bila posebej pomembna. V središču zanimanja ljudi sta bila Bog in ono-
bila polna levantinskega blaga, ki so ga trgovci pošiljali naprej na evropske
trge. Veliki trgovci so bili zelo bogati. Ukvarjali so se z bankirskimi posli in
imeli svoje bančne podružnice v številnih evropskih deželah. Pospeševali
so obrt in jo že organizirali tudi na založniški način. V tem ozračju blago-
stanja se je razcvetela kultura.
Italijanska mesta so bila najbolj obljudena v Evropi, nekatera so imela
nad 50 000 prebivalcev. V njih sta se srečevala največje razkošje in najhuj-
ša revščina, sijajne palače bogatašev so se dvigovale nad revnimi mestni-
mi predeli, kjer so se stiskali mali obrtniki in trgovci in slabo plačani roč-
ni delavci in kjer sta vladali beda in nesnaga. V mestih je pogosto prihaja-
lo do uporov mali ljudi proti mogočnim bogatašem, a so bili vedno s trdo
roko zadušeni.
b) str. 18 (osrednje besedilo): Florentinci so na veliko izdelovali fino vol-
neno sukno, sloveče po vsej Evropi; to je postalo še bolj iskano, ko so ga za-
čeli barvati s posebno vijolično barvo. /…/ Bili so prvi v Evropi, ki so na
svojem podeželju zasadili belo murvo, po poreklu iz Kitajske, in na njej go-
jili sviloprejko ter iz njenih kokonov izdelovali svilo.
c) str. 19 (komentar ob sliki): Zmagoslavje pomladi: Sandro Botticelli
je sliko naredil za vilo nekega florentinskega bogataša. Predstavlja s cvetli-
cami ozaljšano Pomlad (na desni), ki zmagoslavno stopa v vrt antičnih bo-
žanstev. Nastala je v času, ki mu enako upravičeno lahko rečemo tako »je-
sen srednjega veka« kot tudi »pomlad moderne Evrope«.
V. vsebinski sklop/tema: ODKRITJA: ČLOVEK, SVET, VESOLJE
– naslov: Človek postane merilo vsega – humanizem
– akterji: srednjeveška katoliška družba Evrope, izobraženci, evropski
učenjaki, Petrarca, Boccaccio
– vrednote: vrste družbenih sprememb (spremembe, pospeševanje zna-
nosti in umetnosti), kulturne (verovanje, pojmovanje posameznika, raba
jezika, evropska književnost, antika, ustanavljanje akademij)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»L. Da Vinci: Človek«, »R. Santi: Atenska
šola«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 21 (osrednje besedilo): Srednjeveška katoliška družba Evrope je
bila predvsem skupnost vernikov, v kateri usoda človeka posameznika ni
bila posebej pomembna. V središču zanimanja ljudi sta bila Bog in ono-
