Page 185 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 185
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– akterji: evropski trgovci, Arabci, Turki, Evropejci, Julij Cezar, evrop-
ske države, evropski narodi
– vrednote: občečloveške (spoznanje, vedenje), liberalne (trgovina,
evropsko tržišče, iskanje novih trgovskih poti), kulturne (koledar)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»potovanja Marca Pola«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 6 (osrednje besedilo): Meje znanega sveta pred Kolumbom: Če-
prav je v Evropi že v srednjem veku prevladalo spoznanje, da je Zemlja
okrogla, se je za večino ljudi takratni znani svet končal nekje na meji z Ru-
sijo in na obalah Sredozemskega morja. Vedeli so za obstoj Afrike in Azi-
je, a so imeli o njiju zelo nepopolne podatke. O velikosti Zemlje niso ime-
li prave predstave. Mislili so, da je na njej le 15 odstotkov morja, vse osta-
lo pa kopno. Nekoliko več so o svetu vedeli tisti pomorščaki in trgovci, ki
so redno odhajali v severnoafriška in bližnja azijska mesta in pristanišča po
dragoceno robo, tako imenovano levantinsko blago. To so bili predvsem
različne začimbe, dragocene tkanine, slonova kost, drago kamenje in kovi-
ne, biseri, zdravila in barvila, sladkor in riž, ki so tja prihajali iz notranjosti
Afrike in iz Azije. Vse to so potem z velikim dobičkom prodajali na evrop-
skem tržišču. Dobički pa bi bili še večji, ki bi evropski trgovci to blago lah-
ko kupovali kar v tistih deželah, kjer so ga proizvajali. Vendar poti do tja
niso bile proste, vodile so prek ozemlja, ki je bilo pod oblastjo Arabcev in
Turkov; ti so hoteli biti v tej trgovini posredniki in so si sami jemali velik
delež. To je vzpodbudilo Evropejce, da so začeli iskati druge, nove trgovske
poti, zlasti po morju.
b) str. 10 (osrednje besedilo): Meseci in leta: V Evropi je bil še vedno v
veljavi rimski koledar, ki ga je uvedel Julij Cezar: leto je že imelo 12 mese-
cev in 365 dni, vsako četrto leto pa so dodali še en dan. Vendar se je zara-
di prvotne napake v izračunu v dolgih stoletjih nabralo 10 dni preveč. To
so ob koncu srednjega veka ugotovili matematiki in astronomi in predla-
gali popravek. Papež Gregor XIII. je v svoji cerkveni državi leta 1582 uve-
del popravljeni koledar (odvečnih 10 dni so preprosto izbrisali), enako pa
so kmalu storile skoraj vse evropske države. Tudi uradna imena, ki jih ima-
mo še danes, izvirajo iz rimskega koledarja. Vendar so vsi evropski narodi
imeli tudi svoja stara, domača imena za mesece, ki so označevali vremen-
ske značilnosti /…/.
– akterji: evropski trgovci, Arabci, Turki, Evropejci, Julij Cezar, evrop-
ske države, evropski narodi
– vrednote: občečloveške (spoznanje, vedenje), liberalne (trgovina,
evropsko tržišče, iskanje novih trgovskih poti), kulturne (koledar)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»potovanja Marca Pola«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 6 (osrednje besedilo): Meje znanega sveta pred Kolumbom: Če-
prav je v Evropi že v srednjem veku prevladalo spoznanje, da je Zemlja
okrogla, se je za večino ljudi takratni znani svet končal nekje na meji z Ru-
sijo in na obalah Sredozemskega morja. Vedeli so za obstoj Afrike in Azi-
je, a so imeli o njiju zelo nepopolne podatke. O velikosti Zemlje niso ime-
li prave predstave. Mislili so, da je na njej le 15 odstotkov morja, vse osta-
lo pa kopno. Nekoliko več so o svetu vedeli tisti pomorščaki in trgovci, ki
so redno odhajali v severnoafriška in bližnja azijska mesta in pristanišča po
dragoceno robo, tako imenovano levantinsko blago. To so bili predvsem
različne začimbe, dragocene tkanine, slonova kost, drago kamenje in kovi-
ne, biseri, zdravila in barvila, sladkor in riž, ki so tja prihajali iz notranjosti
Afrike in iz Azije. Vse to so potem z velikim dobičkom prodajali na evrop-
skem tržišču. Dobički pa bi bili še večji, ki bi evropski trgovci to blago lah-
ko kupovali kar v tistih deželah, kjer so ga proizvajali. Vendar poti do tja
niso bile proste, vodile so prek ozemlja, ki je bilo pod oblastjo Arabcev in
Turkov; ti so hoteli biti v tej trgovini posredniki in so si sami jemali velik
delež. To je vzpodbudilo Evropejce, da so začeli iskati druge, nove trgovske
poti, zlasti po morju.
b) str. 10 (osrednje besedilo): Meseci in leta: V Evropi je bil še vedno v
veljavi rimski koledar, ki ga je uvedel Julij Cezar: leto je že imelo 12 mese-
cev in 365 dni, vsako četrto leto pa so dodali še en dan. Vendar se je zara-
di prvotne napake v izračunu v dolgih stoletjih nabralo 10 dni preveč. To
so ob koncu srednjega veka ugotovili matematiki in astronomi in predla-
gali popravek. Papež Gregor XIII. je v svoji cerkveni državi leta 1582 uve-
del popravljeni koledar (odvečnih 10 dni so preprosto izbrisali), enako pa
so kmalu storile skoraj vse evropske države. Tudi uradna imena, ki jih ima-
mo še danes, izvirajo iz rimskega koledarja. Vendar so vsi evropski narodi
imeli tudi svoja stara, domača imena za mesece, ki so označevali vremen-
ske značilnosti /…/.
