Page 190 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 190
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
stranstvo. Izobraženci so odgovore na življenjska vprašanja iskali v Bibliji
in delih cerkvenih pisateljev. Nasprotno pa so začeli izobraženci renesanč-
nega časa pod vplivom antičnih avtorjev, ki so se ukvarjali s tem svetom in
z vlogo človeka v njem, posvečati pozornost človeku in naravi.
b) str. 21 (osrednje besedilo): Humanisti so se s posebno vnemo posve-
čali študiju jezikov, grščini in predvsem latinščini. Latinščina je še dolgo
ostala tisti jezik, v katerem so evropski učenjaki pisali razprave, medtem
ko so jo v književnosti prav v času renesanse začeli izpodrivati moderni je-
ziki. Velika večina evropskih narodov, med njimi tudi Slovenci, je dobila
svoja prva velika literarna dela v obdobju renesanse: njihovi jeziki so po-
stali knjižni jeziki.
c) str. 21 (osrednje besedilo): Velik občudovalec antične poezije je bil ne-
koliko pozneje Francesco Petrarca, a tudi on je svoje prelepe sonete obože-
vani Lavri pisal v italijanščini. Prav tako Giovanni Boccaccio, ki je v svoji
knjigi novel Dekameron zbral sto duhovitih in veselih zgodb, v katerih je
opisoval ljudi v najrazličnejših življenjskih okoliščinah. Petrarca in Bocca-
cio sta zelo močno vplivala na vso evropsko renesančno književnost.
č) str. 22 (komentar pod sliko): Raffaello Santi: Atenska šola: Freska pri-
kazuje družbo antičnih filozofov, učenjakov in umetnikov. Grški filozof
Platon je imel v Atenah, na vrtu, posvečenem krajevnemu junaku Akade-
mosu, svojo znamenito filozofsko šolo. Take šole, imenovane akademije, so
v renesančni Italiji ponovno postale zbirališče učenih ljudi. Akademije so
pozneje ustanavljali povsod po Evropi, in sicer zato, da bi z njimi pospeše-
vali znanost in umetnost.
VI. vsebinski sklop/tema: ODKRITJA: ČLOVEK, SVET, VESOLJE
– naslov: Tiskana knjiga osvoji Evropo
– akterji: Kitajci, praktični Evropejci, rokodelci, Gutenberg, evropski
narodi
– vrednote: občečloveške (izum papirja in tiska, prihod v Evropo, iska-
nje izboljšav, nastanek letakov), kulturne (tiskanje knjig, razvoj tiskarn, Bi-
blija, raba pisave, igralne karte)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Stran iz Gutenbergove biblije«, »Letak o
odkritju Brazilije«, »Igralna karta – sedmica«, »Tiskarna v 15. stoletju«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
stranstvo. Izobraženci so odgovore na življenjska vprašanja iskali v Bibliji
in delih cerkvenih pisateljev. Nasprotno pa so začeli izobraženci renesanč-
nega časa pod vplivom antičnih avtorjev, ki so se ukvarjali s tem svetom in
z vlogo človeka v njem, posvečati pozornost človeku in naravi.
b) str. 21 (osrednje besedilo): Humanisti so se s posebno vnemo posve-
čali študiju jezikov, grščini in predvsem latinščini. Latinščina je še dolgo
ostala tisti jezik, v katerem so evropski učenjaki pisali razprave, medtem
ko so jo v književnosti prav v času renesanse začeli izpodrivati moderni je-
ziki. Velika večina evropskih narodov, med njimi tudi Slovenci, je dobila
svoja prva velika literarna dela v obdobju renesanse: njihovi jeziki so po-
stali knjižni jeziki.
c) str. 21 (osrednje besedilo): Velik občudovalec antične poezije je bil ne-
koliko pozneje Francesco Petrarca, a tudi on je svoje prelepe sonete obože-
vani Lavri pisal v italijanščini. Prav tako Giovanni Boccaccio, ki je v svoji
knjigi novel Dekameron zbral sto duhovitih in veselih zgodb, v katerih je
opisoval ljudi v najrazličnejših življenjskih okoliščinah. Petrarca in Bocca-
cio sta zelo močno vplivala na vso evropsko renesančno književnost.
č) str. 22 (komentar pod sliko): Raffaello Santi: Atenska šola: Freska pri-
kazuje družbo antičnih filozofov, učenjakov in umetnikov. Grški filozof
Platon je imel v Atenah, na vrtu, posvečenem krajevnemu junaku Akade-
mosu, svojo znamenito filozofsko šolo. Take šole, imenovane akademije, so
v renesančni Italiji ponovno postale zbirališče učenih ljudi. Akademije so
pozneje ustanavljali povsod po Evropi, in sicer zato, da bi z njimi pospeše-
vali znanost in umetnost.
VI. vsebinski sklop/tema: ODKRITJA: ČLOVEK, SVET, VESOLJE
– naslov: Tiskana knjiga osvoji Evropo
– akterji: Kitajci, praktični Evropejci, rokodelci, Gutenberg, evropski
narodi
– vrednote: občečloveške (izum papirja in tiska, prihod v Evropo, iska-
nje izboljšav, nastanek letakov), kulturne (tiskanje knjig, razvoj tiskarn, Bi-
blija, raba pisave, igralne karte)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Stran iz Gutenbergove biblije«, »Letak o
odkritju Brazilije«, »Igralna karta – sedmica«, »Tiskarna v 15. stoletju«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
