Page 187 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 187
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ... 

III. vsebinski sklop/tema: ODKRITJA: ČLOVEK, SVET, VESOLJE
– naslov: Srečanje civilizacij
– akterji: Evropejci, domačini na afriški celini, prebivalci mesta Gao,
črnci, Indijanci, Evropejci, Cortéz, Azteki, Pizarro, Inki, Amerika, Špani-
ja, misijonarji, zunajevropska ljudstva
– vrednote: vrste družbenih sprememb (zavzetje, srečanje civiliza-
cij, evropeizacija, pokristjanjevanje, prilagajanje), vrste stanj (nepozna-
vanje afriške celine, indijansko pojmovanje prišlekov, inflacija, evrop-
sko pojmovanje staroselcev, stopnja razvoja), liberalne (trgovska menjava
blaga,vrednost denarja), občečloveške (izmenjava dobrin, tradicija domači-
nov, posredovanje novega znanja), emocionalne (podjarmiti, »vera in kul-
tura, »nevredni ohranitve«)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Afrika – domača kraljestva in glavne
trgovske postojanke«: slika (»Azteški bogovi so zahtevali kri«), fotografi-
ja (»Majevsko svetišče«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 14 (osrednje besedilo): Afrika: Notranjost afriške celine, kjer so
obstajala različno velika arabska in črnska kraljestva, je Evropejcem še dol-
go ostala neznana. Njihovi stiki z domačini so bili v glavnem omejeni na
izmenjavo dobrin v trgovskih središčih severne in zahodne afriške obale.
b) str. 15 (izvirno besedilo/komentar): Opis trgovskega mesta Gao: Gao
je zelo veliko mesto. Prebivalci mesta so bogati trgovci, ki s svojim blagom
neprestano krožijo po deželi. Mnogi črnci prinašajo zlato v mesto, da bi ga
zamenjali za evropsko in berbersko blago. Vendar pa nikoli ne najdejo toli-
ko blaga, kolikor je vredno njihovo zlato, in ga zato polovico ali dve tretjini
spet odnesejo domov. /…/ (Leo Africanus, Opis Afrike, 1525)
c) str. 15 (osrednje besedilo): Amerika: Indijanci so v prišlekih videli pol-
bogove, vojaki na konjih in v železnih oklepih so se jim zdeli nepremaglji-
vi. Tako je bilo mogoče, da so zelo majhne čete Evropejcev zavzele obšir-
ne pokrajine: Cortéz je podjarmil državo Aztekov s 600 vojaki, 16 konji in
10 topovi, Francisco Pizzarro pa državo Inkov s 187 vojaki in 27 konji. Pri
tem so jima šli na roko nesloga indijanskih plemen in državljanske vojne.
č) str. 17 (naloga): Preudarite: Na kakšni stopnji razvoja so bili Indijan-
ci ob prihodu Evropejcev? Zakaj so Evropejci lahko tako naglo zavzeli in-
dijanska ozemlja?
   182   183   184   185   186   187   188   189   190   191   192