Page 136 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 136
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
Glavna značilnost v rabi pojma Evropa na ravni pojavitev je skoraj ena-
kovredna raba v geografskem (16 pojavitev) in geopolitičnem smislu (15
pojavitev). To bi lahko pojasnili z usmeritvijo učbenika, da izbrano zgo-
dovinsko obdobje med 18. in 20. stoletjem poudarjeno prikazuje kot pre-
gled družbeno političnih dogodkov, ki so vpisani v Evropo kot specifično
geopolitično regijo (npr. Evropa 19. stoletja; zahodna Evropa itn.). Geograf-
ske rabe pojma se bolj ali manj omejujejo na prikaz Evrope kot geografske-
ga območja, kjer se odvijajo izbrani dogodki (npr. evropska celina, Vzho-
dna Evropa, Srednja Evropa), medtem ko geopolitične rabe Evropo prika-
zujejo kot prostor specifičnih kulturnih in gospodarskih tradicij, ki zameju-
jejo bodisi prostore »znotraj Evrope« (npr. fevdalna oziroma stara Evropa
proti revolucionarni Evropi; Evropa v letih 1815-48 proti Evropi 1849; za-
hodna Evropa proti vzhodni Evropi; t. i. celinska Evropa proti Angliji) bo-
disi tako pojmovano Evropo (ali njene sestavne dele) predstavljajo v odnosu
do ne-Evrope (npr. zahodna Evropa proti ZDA; evropske države, evropske
velesile proti azijskim deželam).
Druga zanimivost je obseg, ki ga zaznamuje pojem Evropa. V učbeni-
ku sicer vse zamejitve, do kod naj bi segala Evropa, niso eksplicitno poda-
ne, je pa iz sobesedila mogoče razbrati, kaj v konkretnem primeru obse-
ga, denimo »fevdalna Evropa« oz. »stara Evropa«, kaj je obsegala v letu
1815, katere (današnje) države predstavljajo zlasti »zahodno« in »vzho-
dno Evropo« in katere zaznamujejo »evropske velesile«. Iz rabe pojma
Evrope je mogoče zelo jasno razbrati tudi, da v »evropski prostor« sodi-
ta Rusija (kot del t. i evropskega vzhoda) in Turčija. Pri slednji zasledimo
dve različni rabi: prva Turčijo skupaj z Rusijo v celoti opredeljuje kot vzhod
Evrope (npr. Na vzhodu Evrope pa sta se vse do 20. stoletja ….dve veliki abso-
lutni monarhiji, Rusija in Turčija), medtem ko druga raba Turčijo le delo-
ma ali še raje navidezno pojmuje kot del Evrope. V sintagmi ‚evropska Tur-
čija‘ je vsebovano namreč le tisto območje, kar je v okviru učbenika že v iz-
hodišču pojmovano kot Evropa (tj. Balkanski polotok in Grčija) in ga je (si-
cer ne-evropska) Turčija osvojila naknadno (npr. V evropski Turčiji se je leta
1815 drugič osvobodila Srbija, 1821 pa je prišlo go grške osvobodilne vojne, ki
je pripeljala do samostojne grške države).
Akterji
Tabela 5: Pregled akterjev (geopolitični).
GEOPOLITIČNI ŠT. POJAVITEV (38) 100 %
angleška vlada 1 2,63 %
Glavna značilnost v rabi pojma Evropa na ravni pojavitev je skoraj ena-
kovredna raba v geografskem (16 pojavitev) in geopolitičnem smislu (15
pojavitev). To bi lahko pojasnili z usmeritvijo učbenika, da izbrano zgo-
dovinsko obdobje med 18. in 20. stoletjem poudarjeno prikazuje kot pre-
gled družbeno političnih dogodkov, ki so vpisani v Evropo kot specifično
geopolitično regijo (npr. Evropa 19. stoletja; zahodna Evropa itn.). Geograf-
ske rabe pojma se bolj ali manj omejujejo na prikaz Evrope kot geografske-
ga območja, kjer se odvijajo izbrani dogodki (npr. evropska celina, Vzho-
dna Evropa, Srednja Evropa), medtem ko geopolitične rabe Evropo prika-
zujejo kot prostor specifičnih kulturnih in gospodarskih tradicij, ki zameju-
jejo bodisi prostore »znotraj Evrope« (npr. fevdalna oziroma stara Evropa
proti revolucionarni Evropi; Evropa v letih 1815-48 proti Evropi 1849; za-
hodna Evropa proti vzhodni Evropi; t. i. celinska Evropa proti Angliji) bo-
disi tako pojmovano Evropo (ali njene sestavne dele) predstavljajo v odnosu
do ne-Evrope (npr. zahodna Evropa proti ZDA; evropske države, evropske
velesile proti azijskim deželam).
Druga zanimivost je obseg, ki ga zaznamuje pojem Evropa. V učbeni-
ku sicer vse zamejitve, do kod naj bi segala Evropa, niso eksplicitno poda-
ne, je pa iz sobesedila mogoče razbrati, kaj v konkretnem primeru obse-
ga, denimo »fevdalna Evropa« oz. »stara Evropa«, kaj je obsegala v letu
1815, katere (današnje) države predstavljajo zlasti »zahodno« in »vzho-
dno Evropo« in katere zaznamujejo »evropske velesile«. Iz rabe pojma
Evrope je mogoče zelo jasno razbrati tudi, da v »evropski prostor« sodi-
ta Rusija (kot del t. i evropskega vzhoda) in Turčija. Pri slednji zasledimo
dve različni rabi: prva Turčijo skupaj z Rusijo v celoti opredeljuje kot vzhod
Evrope (npr. Na vzhodu Evrope pa sta se vse do 20. stoletja ….dve veliki abso-
lutni monarhiji, Rusija in Turčija), medtem ko druga raba Turčijo le delo-
ma ali še raje navidezno pojmuje kot del Evrope. V sintagmi ‚evropska Tur-
čija‘ je vsebovano namreč le tisto območje, kar je v okviru učbenika že v iz-
hodišču pojmovano kot Evropa (tj. Balkanski polotok in Grčija) in ga je (si-
cer ne-evropska) Turčija osvojila naknadno (npr. V evropski Turčiji se je leta
1815 drugič osvobodila Srbija, 1821 pa je prišlo go grške osvobodilne vojne, ki
je pripeljala do samostojne grške države).
Akterji
Tabela 5: Pregled akterjev (geopolitični).
GEOPOLITIČNI ŠT. POJAVITEV (38) 100 %
angleška vlada 1 2,63 %
