Page 126 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 126
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
vsakršno sodelovanje z okupacijskimi silami in javno denuncirali osumlje-
ne kolaboracije. Okupacijo je enoglasno obsodil tudi tisk zahodne Evrope,
medtem ko je bil tisk vzhodne Evrope razdvojen. Nekateri nacionalni me-
diji, posebej v tistih državah, ki so s svojo vojsko sodelovale pri okupaciji, so
okupacijo pozdravili, medtem ko so ji drugi nasprotovali.
Pri našem raziskovanju tega obdobja so nas zanimale različne ideološke
perspektive v medijskem poročanju o Praški pomladi in kako so se te raz-
like artikulirale v jugoslovanskem tisku. Osredotočili smo se predvsem na
dve povsem nasprotni ideološki poziciji znotraj socialističnega ideološkega
horizonta, s katerih je bilo takrat mogoče opisati okupacijo Češkoslovaške.
Naša analiza je poskus pokazati kako lahko skupna mitska podlaga (mit
socializma) proizvede in strukturira dve ne le različni, temveč celo antago-
nistični ideološki perspektivi in, posledično, dve nasprotni medijski repre-
zentaciji istega zgodovinskega dogodka.
V raziskavi, ki je bila del evropskega projekta EMEDIATE – Media and
Ethics in the European Public Sphere in katere nadaljevanje je bila razi-
skava Oblikovanje pojma Evrope ..., smo zajeli prvi teden časopisnega po-
ročanja o okupaciji (od 21. 8. od 27. 8. 1968) v Jugoslaviji. Jugoslavijo smo
izbrali zaradi njenega posebnega mesta med ostalimi socialističnimi drža-
vami, saj ni bila ne članica Varšavskega pakta ne pod neposrednim poli-
tičnim vplivom Sovjetske zveze. Po političnem prelomu s Sovjetsko zve-
zo leta 19482 je Jugoslavija razvila tip socializma, ki se je zelo razlikoval od
Sovjetskega modela. Če primerjamo »Akcijski program«3 in značilne la-
stnosti jugoslovanskega tipa socializma v letu 1968,4 lahko ugotovimo, da
je jugoslovansko samoupravljanje predstavljalo navdih češkoslovaškim re-
formistom. V načrtu »dinamizacije gospodarstva« lahko vidimo sledi de-
lavskega samoupravljanja, obenem pa je demokratizacija intelektualnega in
kulturnega polja v Jugoslaviji v šestdesetih spodbujala željo Češkoslovaške,
da tudi sama doseže isto. Jugoslavija je bila leta 1968 za Češkoslovaško tako
vzornica kot pomembna moralna zaveznica.
Analizirali smo časopisno poročanje o okupaciji v treh republikah SFRJ
– v tistih treh, ki so imele takrat najbolj razvit tisk:5 v Sloveniji, Hrvaški in
Srbiji. Srbija je imela leta 1968 najbolj avtoritarno lokalno vlado, a je bila
Janko Pleterski in Branko Božič, Politična in socialna zgodovina Jugoslavije, Maribor 1975,
164–169.
Ciril Baškovič, ČSSR 1968, Ljubljana 1982, 88–122.
Jože Pirjevec (1995) Jugoslavija: Nastanek, razvoj ter razpad Karadjodjevićeve in Titove Jugo-
slavije. Koper 1995, 275–279.
V Jugoslaviji je bilo leta 1956 (podatkov za leto 1968 nismo imeli) 1361 periodičnih publika-
cij. Od tega jih je 599 izhajalo v Srbiji, 374 na Hrvaškem in 194 v Sloveniji. Le 194 publika-
vsakršno sodelovanje z okupacijskimi silami in javno denuncirali osumlje-
ne kolaboracije. Okupacijo je enoglasno obsodil tudi tisk zahodne Evrope,
medtem ko je bil tisk vzhodne Evrope razdvojen. Nekateri nacionalni me-
diji, posebej v tistih državah, ki so s svojo vojsko sodelovale pri okupaciji, so
okupacijo pozdravili, medtem ko so ji drugi nasprotovali.
Pri našem raziskovanju tega obdobja so nas zanimale različne ideološke
perspektive v medijskem poročanju o Praški pomladi in kako so se te raz-
like artikulirale v jugoslovanskem tisku. Osredotočili smo se predvsem na
dve povsem nasprotni ideološki poziciji znotraj socialističnega ideološkega
horizonta, s katerih je bilo takrat mogoče opisati okupacijo Češkoslovaške.
Naša analiza je poskus pokazati kako lahko skupna mitska podlaga (mit
socializma) proizvede in strukturira dve ne le različni, temveč celo antago-
nistični ideološki perspektivi in, posledično, dve nasprotni medijski repre-
zentaciji istega zgodovinskega dogodka.
V raziskavi, ki je bila del evropskega projekta EMEDIATE – Media and
Ethics in the European Public Sphere in katere nadaljevanje je bila razi-
skava Oblikovanje pojma Evrope ..., smo zajeli prvi teden časopisnega po-
ročanja o okupaciji (od 21. 8. od 27. 8. 1968) v Jugoslaviji. Jugoslavijo smo
izbrali zaradi njenega posebnega mesta med ostalimi socialističnimi drža-
vami, saj ni bila ne članica Varšavskega pakta ne pod neposrednim poli-
tičnim vplivom Sovjetske zveze. Po političnem prelomu s Sovjetsko zve-
zo leta 19482 je Jugoslavija razvila tip socializma, ki se je zelo razlikoval od
Sovjetskega modela. Če primerjamo »Akcijski program«3 in značilne la-
stnosti jugoslovanskega tipa socializma v letu 1968,4 lahko ugotovimo, da
je jugoslovansko samoupravljanje predstavljalo navdih češkoslovaškim re-
formistom. V načrtu »dinamizacije gospodarstva« lahko vidimo sledi de-
lavskega samoupravljanja, obenem pa je demokratizacija intelektualnega in
kulturnega polja v Jugoslaviji v šestdesetih spodbujala željo Češkoslovaške,
da tudi sama doseže isto. Jugoslavija je bila leta 1968 za Češkoslovaško tako
vzornica kot pomembna moralna zaveznica.
Analizirali smo časopisno poročanje o okupaciji v treh republikah SFRJ
– v tistih treh, ki so imele takrat najbolj razvit tisk:5 v Sloveniji, Hrvaški in
Srbiji. Srbija je imela leta 1968 najbolj avtoritarno lokalno vlado, a je bila
Janko Pleterski in Branko Božič, Politična in socialna zgodovina Jugoslavije, Maribor 1975,
164–169.
Ciril Baškovič, ČSSR 1968, Ljubljana 1982, 88–122.
Jože Pirjevec (1995) Jugoslavija: Nastanek, razvoj ter razpad Karadjodjevićeve in Titove Jugo-
slavije. Koper 1995, 275–279.
V Jugoslaviji je bilo leta 1956 (podatkov za leto 1968 nismo imeli) 1361 periodičnih publika-
cij. Od tega jih je 599 izhajalo v Srbiji, 374 na Hrvaškem in 194 v Sloveniji. Le 194 publika-
