Page 59 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 59
Savinjska in Šaleška dolina v 12. stoletju
nadaljevanju, pa kaže, da nepojavljanje v li-
stinah iz Šaleške doline za čas 12. in začet-
ka 13. stoletja ni nujno tudi dokaz o (ne)po-
vezanosti neke plemiške rodbine s posestvijo
v Šaleški dolini. Plemiške rodbine so imele v
12. in 13. stoletju svojo posest razdrobljeno
in »razmetano« po različnih delih rimske-
ga cesarstva, težišče njihovega delovanja pa je
bilo vezano običajno le na del posesti, med-
tem ko so na drugih delih svoje posesti delo-
vali le sporadično.
Dejstvo, da ni dvoma o obstoju gradu Ša-
lek že vsaj v tretji četrtini 12. stoletja, potrju-
je tudi umetnostnozgodovinska stroka. Ob
obnovitvenih delih, ki so potekala na gradu
od leta 1990 dalje, je bil namreč nedvomno
potrjen nastanek gradu v prvi polovici ali
vsaj sredi 12. stoletja. To dokazujejo polkro-
žne arhivolte portalov grajskega stolpa ter
dobro ohranjeni ogelniki v vrhnjih etažah in
le nakazana želja po plastenju v zidavi.119
Posvetimo se sedaj drugi rodbini, ki se
pojavi v Šaleški dolini v 12. stoletju, gospo-
dom Šoštanjskim. Morda bomo preko pove-
zave z njimi uspeli odstrti še kakšno tanči-
co skrivnosti, ki jih skriva 12. stoletje. Vpra-
šanje izvora te rodbine je doslej že večkrat
zaposlovalo zgodovinarje. Rodbina se v vi-
rih med letoma 1189 in 1268 omenja kot:
de Schonenst(ein), de Sconensteine, de Sco-
nenstein, de Schonensteine, de Schonenste-
in ipd. Starejša literatura jih je samo po sebi
umevno jemala kot viteze, ki izhajajo iz Šo-
štanja.120 V novejši literaturi pa so se pojavili
I. Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 4, 95.
Primerjaj npr. Kos, Gradivo IV, L, ter listine: 1)
1193–1220; Kos, Gradivo IV, št. 855, 430; 2) 1199,
julij 5, Breže; Kos, Gradivo IV, št. 909, 461, 462. Da-
lje: Kos, Gradivo V, listine: 1) 1201, januar 17, Št. Pa-
vel, št. 2, 1, 2; 2) 1201, avgust 27, Breže, št. 4, 2, 3; 3)
nadaljevanju, pa kaže, da nepojavljanje v li-
stinah iz Šaleške doline za čas 12. in začet-
ka 13. stoletja ni nujno tudi dokaz o (ne)po-
vezanosti neke plemiške rodbine s posestvijo
v Šaleški dolini. Plemiške rodbine so imele v
12. in 13. stoletju svojo posest razdrobljeno
in »razmetano« po različnih delih rimske-
ga cesarstva, težišče njihovega delovanja pa je
bilo vezano običajno le na del posesti, med-
tem ko so na drugih delih svoje posesti delo-
vali le sporadično.
Dejstvo, da ni dvoma o obstoju gradu Ša-
lek že vsaj v tretji četrtini 12. stoletja, potrju-
je tudi umetnostnozgodovinska stroka. Ob
obnovitvenih delih, ki so potekala na gradu
od leta 1990 dalje, je bil namreč nedvomno
potrjen nastanek gradu v prvi polovici ali
vsaj sredi 12. stoletja. To dokazujejo polkro-
žne arhivolte portalov grajskega stolpa ter
dobro ohranjeni ogelniki v vrhnjih etažah in
le nakazana želja po plastenju v zidavi.119
Posvetimo se sedaj drugi rodbini, ki se
pojavi v Šaleški dolini v 12. stoletju, gospo-
dom Šoštanjskim. Morda bomo preko pove-
zave z njimi uspeli odstrti še kakšno tanči-
co skrivnosti, ki jih skriva 12. stoletje. Vpra-
šanje izvora te rodbine je doslej že večkrat
zaposlovalo zgodovinarje. Rodbina se v vi-
rih med letoma 1189 in 1268 omenja kot:
de Schonenst(ein), de Sconensteine, de Sco-
nenstein, de Schonensteine, de Schonenste-
in ipd. Starejša literatura jih je samo po sebi
umevno jemala kot viteze, ki izhajajo iz Šo-
štanja.120 V novejši literaturi pa so se pojavili
I. Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 4, 95.
Primerjaj npr. Kos, Gradivo IV, L, ter listine: 1)
1193–1220; Kos, Gradivo IV, št. 855, 430; 2) 1199,
julij 5, Breže; Kos, Gradivo IV, št. 909, 461, 462. Da-
lje: Kos, Gradivo V, listine: 1) 1201, januar 17, Št. Pa-
vel, št. 2, 1, 2; 2) 1201, avgust 27, Breže, št. 4, 2, 3; 3)
