Page 424 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 424
V primežu medplemiških prerivanj
pri drugih plemičih,81 pa se je še kar nadalje-
vala. Leta 1360 so bratje Nikel II., Friderik
II. in Ulrik prodali opatu Ulriku in samo-
stanu v Gornjem Gradu eno hubo v Trebežu
pri Ljubnem (»ze Trebs«), ki jo je v tem času
obdeloval Nikolaj Golec za 10 mark oglej-
skih denaričev.82 Verjetno isto hubo je sku-
paj s hubo v Melišu leta 1353 Elizabeta (hči
pokojnega Konrada iz Vrbovca) že predala
Gornjegrajskemu samostanu, s tem da je obe
hubi nato prejela doživljenjsko nazaj v fevd.83
Kaže, da je Elizabeta do leta 1360 umrla in
da je prišlo do vprašanja dedovanjskih pra-
vic do omenjenih dveh hub med ostalimi Vr-
bovškimi, zaradi česar so ti nato s samosta-
nom rešili lastništvo tako, da jim je ta pla-
čal za hubo v Trebežu. V oči pade tudi dej-
stvo, da so bili Vrbovški relativno številčna
družina. Sredi 14. stoletja je bilo v obeh ve-
jah naenkrat živih kar deset moških pripa-
dnikov družine, zaradi česar je prihajalo do
delitve premoženja, kar je seveda še dooda-
tno oslabilo enotnost in moč družine. Po-
leg tega pa se je večje število Vrbovških udi-
njalo bodisi pri Žovneških bodisi pri drugih
gospodih ter si tako iskalo možnost za preži- 66, 67 ❚
vetje oz. za pridobitev lastnega premoženja. Litografska podoba gradu Vr-
Verjetno najbolje poznan je primer Eber- bovec in samostana Nazarje na
harda III. (1332–1360). Ta se je že relativ- litografiji iz 17. stoletja. Izdal jo
no zgodaj začel pojavljati v spremstvu vojvo- je Georg Matthaeus Vischer v:
de Alberta II. (1330–1358) ter kasneje tudi v Topographia ducatus Stiriae.
spremstvu Albertovega sina vojvode Rudol-
Npr. 1353, april 17; orig. perg. listina v ARS, listine,
vrnjene iz HHSta Dunaj, rep. XIV; 1353, julij 4; orig.
perg. listina v: ARS CE I, št. 160; 1355, marec 11; orig.
perg. listina v: ARS CE I, št. 144.
1360, februar 2; originalna perg. listina v NALj, vrsta
gornjegrajskih listina, št. 2728.
1353, marec 3; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornje-
grajskih listin, št. 2466; prepis v: NALj KAL f. 83/49.
pri drugih plemičih,81 pa se je še kar nadalje-
vala. Leta 1360 so bratje Nikel II., Friderik
II. in Ulrik prodali opatu Ulriku in samo-
stanu v Gornjem Gradu eno hubo v Trebežu
pri Ljubnem (»ze Trebs«), ki jo je v tem času
obdeloval Nikolaj Golec za 10 mark oglej-
skih denaričev.82 Verjetno isto hubo je sku-
paj s hubo v Melišu leta 1353 Elizabeta (hči
pokojnega Konrada iz Vrbovca) že predala
Gornjegrajskemu samostanu, s tem da je obe
hubi nato prejela doživljenjsko nazaj v fevd.83
Kaže, da je Elizabeta do leta 1360 umrla in
da je prišlo do vprašanja dedovanjskih pra-
vic do omenjenih dveh hub med ostalimi Vr-
bovškimi, zaradi česar so ti nato s samosta-
nom rešili lastništvo tako, da jim je ta pla-
čal za hubo v Trebežu. V oči pade tudi dej-
stvo, da so bili Vrbovški relativno številčna
družina. Sredi 14. stoletja je bilo v obeh ve-
jah naenkrat živih kar deset moških pripa-
dnikov družine, zaradi česar je prihajalo do
delitve premoženja, kar je seveda še dooda-
tno oslabilo enotnost in moč družine. Po-
leg tega pa se je večje število Vrbovških udi-
njalo bodisi pri Žovneških bodisi pri drugih
gospodih ter si tako iskalo možnost za preži- 66, 67 ❚
vetje oz. za pridobitev lastnega premoženja. Litografska podoba gradu Vr-
Verjetno najbolje poznan je primer Eber- bovec in samostana Nazarje na
harda III. (1332–1360). Ta se je že relativ- litografiji iz 17. stoletja. Izdal jo
no zgodaj začel pojavljati v spremstvu vojvo- je Georg Matthaeus Vischer v:
de Alberta II. (1330–1358) ter kasneje tudi v Topographia ducatus Stiriae.
spremstvu Albertovega sina vojvode Rudol-
Npr. 1353, april 17; orig. perg. listina v ARS, listine,
vrnjene iz HHSta Dunaj, rep. XIV; 1353, julij 4; orig.
perg. listina v: ARS CE I, št. 160; 1355, marec 11; orig.
perg. listina v: ARS CE I, št. 144.
1360, februar 2; originalna perg. listina v NALj, vrsta
gornjegrajskih listina, št. 2728.
1353, marec 3; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornje-
grajskih listin, št. 2466; prepis v: NALj KAL f. 83/49.
