Page 321 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 321
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
Poljčan in Rogatca,134 predvsem pa njegov interes poiskati si čim močnejše-
ga zaveznika. Poudariti pa je potrebno, da pred tem časom zaman iščemo
predstavnike družine na štajerskih deželnih zborih, kar nedvomno kaže,
da se pred tem časom niso šteli za štajerske deželane. Ulrik je znal seve-
da dobro vnovčiti svoj prehod v tabor Habsburžanov. Tako si je zagotovil,
da so mu pripadli vsi gradovi, ki jih je osvojil v goriško-habsburški vojni.135
Pozicija Žovneških kot svobodnih plemičev (»liber«, »frei«) je bila v tem
času že pravi anahronizem, tako da jih v latinskih listinah pisarji niso več
titulirali z »liber« temveč z »libertinus«, kar pa pomeni pravzaprav osvo-
bojenec; tehnični izraz za posebno kasto visokosvobodnega plemstva je bil
v tem času (tako kot sama kasta) že povsem pozabljen.136
Ulrik II. pa je kljub temu še naprej v listinah dosledno uporabljal naziv
svobodni vitez z Žovneka (»vrei von Seunek«, »libertino de Sevnekke«,
»frey von Sevnek« ipd.), vendar ga lahko več srečamo na področju Lem-
berga in okoliških posesti kot pa v Savinjski dolini. Leta 1311 je tako sku-
paj s krškim škofom Henrikom III. (iz Helfenberga) razsodil spor med
Eberhardom II. Prežinskim in Ulrikom s Safna glede fajde zaradi krške-
ga gradu Prežin in vsega gospostvu pripadajočega.137 Istega leta pa sta Har-
tnid iz Lipnice/Leibnitz na Avstrijskem Štajerskem in njegova žena Neža
imenovala Ulrika II. za poroka ptujskemu židu Suezleinu za 59 mark sre-
bra.138 Nasploh lahko ugotovimo, da ohranjene listine govorijo o relativni
pasivnosti Žovneških (Ulrika II. in Friderika) v času drugega desetletja 14.
stoletja. Seveda pa ta ugotovitev velja le za dejavnost na področju, ki je osre-
dnji predmet našega interesa, medtem ko je Ulriku naslonitev na Habs-
buržane in s tem tudi prehod v vrste štajerskih deželanov omogočila na eni
strani odprte roke pri delovanju na področju Lemberga, na drugi strani pa
je že ob pomiritvi med Habsburžani in Goriškimi leta 1311, ko je tudi Sa-
vinjska dolina postala del Štajerske, uspel pridobiti v svoje roke pomemb-
no in seveda primerno donosno službo deželnega glavarja Kranjske in Slo-
Prim. H. Dopsch, Die Freien von Sannegg als steirische Landherren und ihr Auftieg zu Gra-
fen von Cilli, v: Celjski grofje, stara tema – nova spoznanja, 23–34.
Prim. H. Dopsch, Die Freien von Sannegg als steirische Landherren, 30.
H. Dopsch, n. d., 30.
1311, september 20, Podčetrtek; objavljeno v: CKL, št. 91, 108, 109; regest v: F. Krones, Die
Freien von Saneck, št. 31, 162; MDC VIII, št. 16, 5; RHSt, št. 311, 87, 88, in 1311, septem-
ber 20, Podčetrtek; objavljeno v: CKL, št. 92, 110, 111. O Prežinu in vzrokih za fajdo med
Prežinskimi in Safni primerjaj: H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 230;
D. Kos, Med gradom in mestom, 93.
1311, december 7; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 13; objavljeno v: CKL, št. 96, 113. Re-
gest v: RHSt, št. 331, 94; F. Krones, Die Freien von Saneck, št 32. 162; K. Tangl, Die Freien
von Suneck, MHVSt 12/1863, 71.
Poljčan in Rogatca,134 predvsem pa njegov interes poiskati si čim močnejše-
ga zaveznika. Poudariti pa je potrebno, da pred tem časom zaman iščemo
predstavnike družine na štajerskih deželnih zborih, kar nedvomno kaže,
da se pred tem časom niso šteli za štajerske deželane. Ulrik je znal seve-
da dobro vnovčiti svoj prehod v tabor Habsburžanov. Tako si je zagotovil,
da so mu pripadli vsi gradovi, ki jih je osvojil v goriško-habsburški vojni.135
Pozicija Žovneških kot svobodnih plemičev (»liber«, »frei«) je bila v tem
času že pravi anahronizem, tako da jih v latinskih listinah pisarji niso več
titulirali z »liber« temveč z »libertinus«, kar pa pomeni pravzaprav osvo-
bojenec; tehnični izraz za posebno kasto visokosvobodnega plemstva je bil
v tem času (tako kot sama kasta) že povsem pozabljen.136
Ulrik II. pa je kljub temu še naprej v listinah dosledno uporabljal naziv
svobodni vitez z Žovneka (»vrei von Seunek«, »libertino de Sevnekke«,
»frey von Sevnek« ipd.), vendar ga lahko več srečamo na področju Lem-
berga in okoliških posesti kot pa v Savinjski dolini. Leta 1311 je tako sku-
paj s krškim škofom Henrikom III. (iz Helfenberga) razsodil spor med
Eberhardom II. Prežinskim in Ulrikom s Safna glede fajde zaradi krške-
ga gradu Prežin in vsega gospostvu pripadajočega.137 Istega leta pa sta Har-
tnid iz Lipnice/Leibnitz na Avstrijskem Štajerskem in njegova žena Neža
imenovala Ulrika II. za poroka ptujskemu židu Suezleinu za 59 mark sre-
bra.138 Nasploh lahko ugotovimo, da ohranjene listine govorijo o relativni
pasivnosti Žovneških (Ulrika II. in Friderika) v času drugega desetletja 14.
stoletja. Seveda pa ta ugotovitev velja le za dejavnost na področju, ki je osre-
dnji predmet našega interesa, medtem ko je Ulriku naslonitev na Habs-
buržane in s tem tudi prehod v vrste štajerskih deželanov omogočila na eni
strani odprte roke pri delovanju na področju Lemberga, na drugi strani pa
je že ob pomiritvi med Habsburžani in Goriškimi leta 1311, ko je tudi Sa-
vinjska dolina postala del Štajerske, uspel pridobiti v svoje roke pomemb-
no in seveda primerno donosno službo deželnega glavarja Kranjske in Slo-
Prim. H. Dopsch, Die Freien von Sannegg als steirische Landherren und ihr Auftieg zu Gra-
fen von Cilli, v: Celjski grofje, stara tema – nova spoznanja, 23–34.
Prim. H. Dopsch, Die Freien von Sannegg als steirische Landherren, 30.
H. Dopsch, n. d., 30.
1311, september 20, Podčetrtek; objavljeno v: CKL, št. 91, 108, 109; regest v: F. Krones, Die
Freien von Saneck, št. 31, 162; MDC VIII, št. 16, 5; RHSt, št. 311, 87, 88, in 1311, septem-
ber 20, Podčetrtek; objavljeno v: CKL, št. 92, 110, 111. O Prežinu in vzrokih za fajdo med
Prežinskimi in Safni primerjaj: H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte, 230;
D. Kos, Med gradom in mestom, 93.
1311, december 7; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 13; objavljeno v: CKL, št. 96, 113. Re-
gest v: RHSt, št. 331, 94; F. Krones, Die Freien von Saneck, št 32. 162; K. Tangl, Die Freien
von Suneck, MHVSt 12/1863, 71.
