Page 318 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 318
V primežu medplemiških prerivanj
vljena iz alodov, fevdov in ozemlja, ki so ga kupili od Henrika Freudenber-
škega in Valterja iz Ljutomera (»es lehen oder aygen sein, oder von Hain-
rich von Vreudenperch, oder von hern Walther von Luetenperch oder von
swen ers chaft hat«). Posebej podatek, da je šlo tudi za posest, ki so jo Žov-
neški kupili od Freudenberškega, je (če upoštevamo, da so bili Freudenber-
ški stranska veja Konjiško-Rogaških) v luči nakupa Rogatca leta 1301 zelo
pomemben. Ulrik II. Žovneški je gotovo ravno zaradi zgoraj omenjene so-
seščine postal tudi zaščitnik kartuzijanskega samostana v Žičah.131 Avstrij-
ski in štajerski vojvoda Friderik III. ga je prosil, naj na prošnjo žičkega pri-
orja Gotfrida, njegovega kaplana (»religiosus vir frater Gotfridus domus
vallis sancti Iohanis in Seicz«), ščiti samostan »contra invasores et mole-
statores«. V listini so posebej izpostavljene posesti žičkega samostana v va-
seh Žiče, Konjice, Rogoza in Prepolje na Dravskem polju (»et specialiter
iuxta villas videlicet Sæicz, Gonwitz, Rogoz ac Prepuel«). Pomembno je še
izpostaviti, da je prior Gottfrid pred vojvodo pohvalil skrb Žovneških za
žički samostan.
Opozoriti je potrebno še na eno regesto, ki ga hrani stubenberški arhiv
in ga je objavil leta 1308 J. Loserth v Beiträge zur Kunde steiermärkische
Geschichtsquellen. Kot večina regest, nastalih v 15. in 16. stoletju v ime-
novanem arhivu, je tudi ta žal skromna in komaj zadostna. A vendarle, gla-
si se takole: »Ain kaufbrief von Ulrichen frei(en) von Sanegkh, verkau-
ft herrn Hartneiden von Pettau 35 hueben, 3 ½ hofstatt in dem ambt Da-
bursch. Datum anno 1307 iar. «132 Čeprav je regesta, skromna, poroča o
obsežni prodaji posesti, ki jih je prodal Ulrik II. Žovneški Hartnidu Ptuj-
skemu. Pomembno vprašanje je seveda, kam lahko pravilno lociramo »Da-
bursch«. Glede na že opozorjeno začasno umikanje Žovneških pred grofi
Vovbrškimi na področju Savinjske doline, je tudi to prodajo najbolj smisel-
no postaviti ravno v ta kontekst in poiskati »Dabursch« nekje na tem po-
dročju. Najverjetnejša lokacija se nam pokaže vas Dobrič, vas, ki leži na po-
bočju Gore Oljke, pod katero vemo, da so imeli Ptujski svojo posest na ob-
močju današnjega Šmartnega ob Paki in kamor je segala tudi posest ptuj-
skega gradu Kacenštajn. Domnevamo torej, da so Žovneški najverjetneje
prodali Ptujskim tisti del posesti, ki jim je pripadel po dedovanju po gospo-
dih iz Orta. Manj verjetno je, da bi posegali v svoje matične posesti na po-
dročju Šeneka ali/oz. Žovneka. Zaradi skromnosti regeste pa je trdost ta-
kega lociranja lahko žal le hipotetična.
1310, maj 27, Gradec/Graz; objavljeno v: CKL, št. 85, 104, 105; regest v: RHSt, št. 186, 53;
K. Tangl, Die Freien von Suneck, MHVSt 12/1863, 67. Primerjaj še: Jože Mlinarič, Kartu-
ziji Žiče in Jurklošter, 77, 78.
J. Loserth, Das Archiv des Hauses Stubenberg, Btr. 37/1908, št. 131, 103.
vljena iz alodov, fevdov in ozemlja, ki so ga kupili od Henrika Freudenber-
škega in Valterja iz Ljutomera (»es lehen oder aygen sein, oder von Hain-
rich von Vreudenperch, oder von hern Walther von Luetenperch oder von
swen ers chaft hat«). Posebej podatek, da je šlo tudi za posest, ki so jo Žov-
neški kupili od Freudenberškega, je (če upoštevamo, da so bili Freudenber-
ški stranska veja Konjiško-Rogaških) v luči nakupa Rogatca leta 1301 zelo
pomemben. Ulrik II. Žovneški je gotovo ravno zaradi zgoraj omenjene so-
seščine postal tudi zaščitnik kartuzijanskega samostana v Žičah.131 Avstrij-
ski in štajerski vojvoda Friderik III. ga je prosil, naj na prošnjo žičkega pri-
orja Gotfrida, njegovega kaplana (»religiosus vir frater Gotfridus domus
vallis sancti Iohanis in Seicz«), ščiti samostan »contra invasores et mole-
statores«. V listini so posebej izpostavljene posesti žičkega samostana v va-
seh Žiče, Konjice, Rogoza in Prepolje na Dravskem polju (»et specialiter
iuxta villas videlicet Sæicz, Gonwitz, Rogoz ac Prepuel«). Pomembno je še
izpostaviti, da je prior Gottfrid pred vojvodo pohvalil skrb Žovneških za
žički samostan.
Opozoriti je potrebno še na eno regesto, ki ga hrani stubenberški arhiv
in ga je objavil leta 1308 J. Loserth v Beiträge zur Kunde steiermärkische
Geschichtsquellen. Kot večina regest, nastalih v 15. in 16. stoletju v ime-
novanem arhivu, je tudi ta žal skromna in komaj zadostna. A vendarle, gla-
si se takole: »Ain kaufbrief von Ulrichen frei(en) von Sanegkh, verkau-
ft herrn Hartneiden von Pettau 35 hueben, 3 ½ hofstatt in dem ambt Da-
bursch. Datum anno 1307 iar. «132 Čeprav je regesta, skromna, poroča o
obsežni prodaji posesti, ki jih je prodal Ulrik II. Žovneški Hartnidu Ptuj-
skemu. Pomembno vprašanje je seveda, kam lahko pravilno lociramo »Da-
bursch«. Glede na že opozorjeno začasno umikanje Žovneških pred grofi
Vovbrškimi na področju Savinjske doline, je tudi to prodajo najbolj smisel-
no postaviti ravno v ta kontekst in poiskati »Dabursch« nekje na tem po-
dročju. Najverjetnejša lokacija se nam pokaže vas Dobrič, vas, ki leži na po-
bočju Gore Oljke, pod katero vemo, da so imeli Ptujski svojo posest na ob-
močju današnjega Šmartnega ob Paki in kamor je segala tudi posest ptuj-
skega gradu Kacenštajn. Domnevamo torej, da so Žovneški najverjetneje
prodali Ptujskim tisti del posesti, ki jim je pripadel po dedovanju po gospo-
dih iz Orta. Manj verjetno je, da bi posegali v svoje matične posesti na po-
dročju Šeneka ali/oz. Žovneka. Zaradi skromnosti regeste pa je trdost ta-
kega lociranja lahko žal le hipotetična.
1310, maj 27, Gradec/Graz; objavljeno v: CKL, št. 85, 104, 105; regest v: RHSt, št. 186, 53;
K. Tangl, Die Freien von Suneck, MHVSt 12/1863, 67. Primerjaj še: Jože Mlinarič, Kartu-
ziji Žiče in Jurklošter, 77, 78.
J. Loserth, Das Archiv des Hauses Stubenberg, Btr. 37/1908, št. 131, 103.
