Page 317 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 317
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
no na to področje in manj na področje ma-
tičnega družinskega gradu Žovnek. K iste-
mu cilju je stremela tudi že obravnavana li-
stina, s katero je Leopold IV. Konjiški pred
svojo smrtjo potrdil in določil meje med svo-
jo posestvijo in posestvijo žičke kartuzije ter
posestvijo Ulrika II. Žovneškega okoli ome-
njenega samostana.128 Posest Ulrika Žovne-
škega »in dem selben doerfe ze Sêyts« je sko-
raj gotovo del tiste posesti, ki jo je slednji pri-
dobil z rogaškim gospostvom.129 To dokazu-
je tudi prisotnost »warhafte leute« pri do-
ločanju meje: Leopolda – konjiškega župni-
ka, Henrika Lindeškega, Bertolda Rogaške-
ga, Henrika Lušperškega, Henrika Viltuške-
ga, Bertolda Freudenberškega in Viganta iz
Keblja. Vidimo, da so dejanju prisostvovali
mnogi člani Konjiško-Rogaške družine (Ro-
gaški, Freudenberški, Viltuški, morda tudi
Lindeški in Lušperški, ki oba nosita tradici-
onalno rogaško ime Henrik). Listino sta pe-
čatila Hugo iz Taufersa »hauptman in dem
Sevtal« in Vlrik »der vreye van Sevnekke«.
Istemu cilju je sledil Ulrik tudi januarja
leta 1307, ko se je poravnal s svojim nečakom
Ulrikom Marenberškim, sinom Ofa Em-
merberškega in Ane Žovneške (sestre Ulri-
ka II.), in njegovo ženo Benedikto (Wendel)
glede gradu Lemberg. Ulrik Marenberški in
Benedikta sta od Ulrika II. Žovneškega pre-
jela 425 mark srebra dunajske teže.130 Posest,
ki je gotovo kot dota pripadla Ani Žovneški,
je ležala »in der gegende zu Lengenburch
oder bei der Treun« (se pravi posesti pri gra-
du Lemberg in ob Dravinji) in je bila sesta-
1306, marec 17; objavljeno v: CKL, št. 74, 93–95.
Prim. tudi D. Kos, Med gradom in mestom, 75.
1307, januar 30, Maribor. Orig. perg. listina v ARS
CE I, št. 9; objavljeno v: GZM II/116; CKL, št. 76,
96; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. III, 118.
no na to področje in manj na področje ma-
tičnega družinskega gradu Žovnek. K iste-
mu cilju je stremela tudi že obravnavana li-
stina, s katero je Leopold IV. Konjiški pred
svojo smrtjo potrdil in določil meje med svo-
jo posestvijo in posestvijo žičke kartuzije ter
posestvijo Ulrika II. Žovneškega okoli ome-
njenega samostana.128 Posest Ulrika Žovne-
škega »in dem selben doerfe ze Sêyts« je sko-
raj gotovo del tiste posesti, ki jo je slednji pri-
dobil z rogaškim gospostvom.129 To dokazu-
je tudi prisotnost »warhafte leute« pri do-
ločanju meje: Leopolda – konjiškega župni-
ka, Henrika Lindeškega, Bertolda Rogaške-
ga, Henrika Lušperškega, Henrika Viltuške-
ga, Bertolda Freudenberškega in Viganta iz
Keblja. Vidimo, da so dejanju prisostvovali
mnogi člani Konjiško-Rogaške družine (Ro-
gaški, Freudenberški, Viltuški, morda tudi
Lindeški in Lušperški, ki oba nosita tradici-
onalno rogaško ime Henrik). Listino sta pe-
čatila Hugo iz Taufersa »hauptman in dem
Sevtal« in Vlrik »der vreye van Sevnekke«.
Istemu cilju je sledil Ulrik tudi januarja
leta 1307, ko se je poravnal s svojim nečakom
Ulrikom Marenberškim, sinom Ofa Em-
merberškega in Ane Žovneške (sestre Ulri-
ka II.), in njegovo ženo Benedikto (Wendel)
glede gradu Lemberg. Ulrik Marenberški in
Benedikta sta od Ulrika II. Žovneškega pre-
jela 425 mark srebra dunajske teže.130 Posest,
ki je gotovo kot dota pripadla Ani Žovneški,
je ležala »in der gegende zu Lengenburch
oder bei der Treun« (se pravi posesti pri gra-
du Lemberg in ob Dravinji) in je bila sesta-
1306, marec 17; objavljeno v: CKL, št. 74, 93–95.
Prim. tudi D. Kos, Med gradom in mestom, 75.
1307, januar 30, Maribor. Orig. perg. listina v ARS
CE I, št. 9; objavljeno v: GZM II/116; CKL, št. 76,
96; F. Krones, Die Freien von Saneck, št. III, 118.
