Page 324 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 324
 V primežu medplemiških prerivanj

Dipold Skornski in Ušalk iz Prekope. Ta se-
znam govori o tem, katera področja so ime-
li Kunšperški v tem času še v svoji posesti oz.
so jih vsaj kontrolirali v Savinjski in Šaleški
dolini. Nekoliko presenetljiva je prisotnost
obeh Turnskih, za katere smo že ugotovili,
da so postali konec 13. stoletja vovbrški vaza-
li. Če pa upoštevamo dejstvo, o katerem smo
že razpravljali, namreč da so vitezi Turnski,
Velenjski in Hekenberški sorodniki, v isto
družino pa lahko prištevamo tudi Škodnike,
potem je njihova prisotnost pri nastanku li-
stine razumljiva.149 Verjetno s to pridobitvi-
jo posesti lahko povežemo tudi kupno pismo
Gotfrida Mariborskega za Friderika Ptujske-
ga iz leta 1321 za deset mark posesti, ki le-
žijo »umb Hertenberg und Schadalal«.150 V
pojmu »Schadalal« moramo namreč prepo-
znati Šaleško dolino, natančneje posest, ki je
pripadala gradu Velenje. Da je takšno enače-
nje pravilno, nas prepričuje tudi listina iz leta
1359, s katero je Gotfrid Mariborski svojemu
stricu (»mein lieben oehaim«) Hansu Kun-
šperškemu izročil več posesti, za to pa je od
njega prejel posest »die gelegen sind in dem
Staental bei Hekchenberch vnd bei Welen«,

desno polje je šahirano, levo pa potemnjeno. Verjetno
gre kljub opisani razliki za isti grb: prečno predeljeno
polje v oblačnem rezu, kot ga tudi sicer poznamo za
družino Hekenberških.
 Opozoriti je potrebno na dejstvo, da je leta 1305, to-
rej sedem let pred nastankom obravnavane pogodbe,
prisostvoval zastavi gradu Kunšperk, ki ga je Fride-
rik Kunšperški zastavil krškemu škofu Henriku, od
prej naštetih savinjskih in šaleških vitezov le Albert
Škodnik, poleg njega pa še Friderik »der Chutenpa-
cher« (iz Hudinje ali iz Hotunjščice?; glej zgoraj). To
je podatek, ki že govori o krizi Kunšperških in o pre-
stopanju njihovih vitezov drugim, močnejšim seni-
orjem (1305, februar 25, Mokronog; regesta v: MDC
VII, št. 271, 106).

 Pismo je ostalo le v regestu; uporabljena izdaja: GZM
III/60.
   319   320   321   322   323   324   325   326   327   328   329