Page 326 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 326
V primežu medplemiških prerivanj
torej v Savinjski dolini pri gradu Hekenberg in pri Velenju.151 To posest je
priključil k posesti, ki jo je imel (kot smo že videli) od prej v okolici teh
dveh gradov. Pri tem je potrebno opozoriti še na dve listini, ki sta nasta-
li sočasno in se obe nanašata na isto transakcijo. 21. decembra leta 1348 so
namreč brata Meinward in Leopold ter njuna sestra Geysel, vsi trije iz »Al-
tenperga«, potrdili, da bodo posest, ki jim jo je zastavil Janez Kunšperški s
svojo ženo Elizabeto za stotriintrideset goldinarjev in leži pri Velenju, Pes-
ju in ob Paki, varovali pred vsemi nepravičnimi zahtevki ter da jo bodo vr-
nili takoj, ko jim bo Kunšperški vrnil zastavno vsoto. Listina je nastala na
gradu Viltuš, Viljem Viltuški pa je bil pozvan tudi za poroka temu deja-
nju.152 Ta je nato izdal posebno listino, v kateri potrjuje to zastavo in oblju-
bo vseh treh Altenpergov ter potrjuje, da je slednjim porok za to, da bodo
tudi v resnici obljubljeno izvršili.153 Potrebno je zapisati, da čeprav vemo, da
so Vrbovški/Altenbergi imeli svojo posest tudi v Šaleški dolini,154 ni mogo-
če Mainwarta, Leopolda in Geysel šteti v to družino, temveč je potrebno
iskati grad Altenperg nekje drugje na Štajerskem.
1359, januar 29, Maribor; objavljeno v: GZM IV/83.
1348, december 21, Viltuš; orig. perg. listina v: ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj; pre-
pis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 2373l (»Ich Mainwart von den Altenperge vnd ich Le-
upold sein pruoder vnd ich Geysel ir paider swester /.../ veriehen /.../ daz wier dem edelen
herren hern Johansen von Chuengesperch seiner wiertinne vrawen Elspeten vnd allen ieren
erben daz guoter daz si vns versatzt habent vmbe hundert vnd vmbe drei vnd dreizich guoter
guldeiner florin oder ye fuer ainen florin fuenf vnd achtzech alter graetzer pheningen daz
gelegen ist pei Belen vnd datz Huntstorf vnd pei der Pak vnd anderswa als vnser prief sagt
den wier von in der veber haben daz selbe guot schulle vier in wider ze loesen geben an alle
widerred vnd an alle taidinge swanne si vns oder vnser erben ermant mit als vil guoter glorin
oder graetzer phening als vor geschriben stet vnd swanne si von vns loesent vor sand Geor-
gen tag so ist in daz guot ledich /.../ vnd darvmbe /.../ gebe wier in disem prief mit hern Wil-
halmes von Wilthausen anhangendem insigel gesigelt ze ainem vrchunde der warhait …«).
1348, december 21, Viltuš; orig. perg listina v: ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj; pre-
pis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 2373m (»Ich Wilhalm von Wilthausen mein wirtinne
vnd vser erben wir veriehen ... daz der prief vnd der hantfest die vns her Hans von Chuen-
gesperch vnd sein wiertinne vnd ier erben verschrieben habent vmbe den gelt vnd vmbe daz
gut pei dem haus ze Belen gelegen, datz Huntsdorf vnd pei der Pak vnd anderswa daz vns
verschrieben ist ze ainem satz vmb hundert vnd vmbe drey vnd dreizich guldein guoter flo-
rin daz dev selbev handfest ain nicht ist vnd in nicht schaden mag nach schol wand iz durch
ain sicherhait geschehen ist nach des erber diener pet Mainwart von dem Altenpere swanne
von dem oder von seinen erben geloest wiert daz vorgenante guot so ist ez auch von vns gar
vnd gaentzlich ledich, daz lobe wir in pei vnserm treuwen also staet ze behalten an allez ge-
uaerd …«).
Prim. 1371, april 10; orig. perg. listina v: ARS CE I, št. 260; listina, s katero je Hans Vrbov-
ški z ženo in dediči prodal grofu Hermanu Celjskemu svojo desetino v Šaleški dolini in pri
Šentilju pri Velenju (»den zehend gelegen in dem Schelchthal vnd zu sand Gilgen«), ki je
ostala prosta po smrti Burkharda Vrbovškega.
torej v Savinjski dolini pri gradu Hekenberg in pri Velenju.151 To posest je
priključil k posesti, ki jo je imel (kot smo že videli) od prej v okolici teh
dveh gradov. Pri tem je potrebno opozoriti še na dve listini, ki sta nasta-
li sočasno in se obe nanašata na isto transakcijo. 21. decembra leta 1348 so
namreč brata Meinward in Leopold ter njuna sestra Geysel, vsi trije iz »Al-
tenperga«, potrdili, da bodo posest, ki jim jo je zastavil Janez Kunšperški s
svojo ženo Elizabeto za stotriintrideset goldinarjev in leži pri Velenju, Pes-
ju in ob Paki, varovali pred vsemi nepravičnimi zahtevki ter da jo bodo vr-
nili takoj, ko jim bo Kunšperški vrnil zastavno vsoto. Listina je nastala na
gradu Viltuš, Viljem Viltuški pa je bil pozvan tudi za poroka temu deja-
nju.152 Ta je nato izdal posebno listino, v kateri potrjuje to zastavo in oblju-
bo vseh treh Altenpergov ter potrjuje, da je slednjim porok za to, da bodo
tudi v resnici obljubljeno izvršili.153 Potrebno je zapisati, da čeprav vemo, da
so Vrbovški/Altenbergi imeli svojo posest tudi v Šaleški dolini,154 ni mogo-
če Mainwarta, Leopolda in Geysel šteti v to družino, temveč je potrebno
iskati grad Altenperg nekje drugje na Štajerskem.
1359, januar 29, Maribor; objavljeno v: GZM IV/83.
1348, december 21, Viltuš; orig. perg. listina v: ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj; pre-
pis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 2373l (»Ich Mainwart von den Altenperge vnd ich Le-
upold sein pruoder vnd ich Geysel ir paider swester /.../ veriehen /.../ daz wier dem edelen
herren hern Johansen von Chuengesperch seiner wiertinne vrawen Elspeten vnd allen ieren
erben daz guoter daz si vns versatzt habent vmbe hundert vnd vmbe drei vnd dreizich guoter
guldeiner florin oder ye fuer ainen florin fuenf vnd achtzech alter graetzer pheningen daz
gelegen ist pei Belen vnd datz Huntstorf vnd pei der Pak vnd anderswa als vnser prief sagt
den wier von in der veber haben daz selbe guot schulle vier in wider ze loesen geben an alle
widerred vnd an alle taidinge swanne si vns oder vnser erben ermant mit als vil guoter glorin
oder graetzer phening als vor geschriben stet vnd swanne si von vns loesent vor sand Geor-
gen tag so ist in daz guot ledich /.../ vnd darvmbe /.../ gebe wier in disem prief mit hern Wil-
halmes von Wilthausen anhangendem insigel gesigelt ze ainem vrchunde der warhait …«).
1348, december 21, Viltuš; orig. perg listina v: ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj; pre-
pis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 2373m (»Ich Wilhalm von Wilthausen mein wirtinne
vnd vser erben wir veriehen ... daz der prief vnd der hantfest die vns her Hans von Chuen-
gesperch vnd sein wiertinne vnd ier erben verschrieben habent vmbe den gelt vnd vmbe daz
gut pei dem haus ze Belen gelegen, datz Huntsdorf vnd pei der Pak vnd anderswa daz vns
verschrieben ist ze ainem satz vmb hundert vnd vmbe drey vnd dreizich guldein guoter flo-
rin daz dev selbev handfest ain nicht ist vnd in nicht schaden mag nach schol wand iz durch
ain sicherhait geschehen ist nach des erber diener pet Mainwart von dem Altenpere swanne
von dem oder von seinen erben geloest wiert daz vorgenante guot so ist ez auch von vns gar
vnd gaentzlich ledich, daz lobe wir in pei vnserm treuwen also staet ze behalten an allez ge-
uaerd …«).
Prim. 1371, april 10; orig. perg. listina v: ARS CE I, št. 260; listina, s katero je Hans Vrbov-
ški z ženo in dediči prodal grofu Hermanu Celjskemu svojo desetino v Šaleški dolini in pri
Šentilju pri Velenju (»den zehend gelegen in dem Schelchthal vnd zu sand Gilgen«), ki je
ostala prosta po smrti Burkharda Vrbovškega.
