Page 315 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 315
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
tensteini obdržali relativno velika posestva na tem področju tudi po tem,
ko so prodali Rogatec, posredno govorita tudi dve listini, ki so ju izdali v
korist žičkega samostana. Najprej je leta 1302 Oton III. Liechtensteinski,
štajerski deželni komornik, v kartuziji naredil duhovno ustanovo ter ji v
ta namen podaril vas Markečico ob Oplotniškem potoku z vsemi pravica-
mi. Zato so žički menihi sprejeli Otona v bratovsko zvezo ter mu zagoto-
vili vse »duhovne milosti«, tako v življenju kakor po smrti, ki so jih dele-
žni sami.125 Leta 1311 pa sta Otonova sinova Oto IV. in Rudolf I., štajer-
ska komornika in deželna sodnika, izjavila, da tudi onadva priznavata žič-
kim menihom vse tiste pravice in privilegije, ki jim jih je potrdil avstrijski
in štajerski vojvoda Friderik in ki so jih menihi prejeli od svojih ustanovi-
teljev, avstrijskih in štajerskih vojvod. Zlasti pa priznavata določilo Frideri-
ka, da morajo Liechtensteinski, ki imajo v rokah deželno sodstvo na Štajer-
skem, varovati žičke posesti in ljudi.126
Vrnimo se sedaj k plemičem Žovneškim v začetku 14. stoletja. Leta
1304 je oglejski patriarh Otobon z listino, spisano v Huminu/Glemoni,
prenesel na Ulrika II. Žovneškega vse fevde, ki so jih imeli Ulrikovi pred-
niki od oglejske cerkve. Tem pa je dodal še desetine v župnijah na Ponikvi
in Sv. Križu, ki ležijo na območju ob reki Sotli, ki jih je imel prej v fevdu
Ortenbuški grof Meinhard I. in se jim je odpovedal.127 Obe pridobitvi Ul-
rika II. sta bili seveda namenjeni zaokroževanju njegovih posesti v okoli-
ci Lemberga. Očitno je, da je bilo glavno zanimanje Ulrika usmerjeno rav-
blanah ze Jablanah, ze Hard vnt anderswa von vns ze lehen hat, swaz Goetfridus, Waekcher-
leins svn von Pettaw ze Jablanah, ze Sand Lavrencen vnt anderswa von vns ze lehen hat, vnt
dar zvo, swaz der andern sint, di von in niht enphangen habent.«
Jože Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, 79.
1311, september 14, Dunaj; orig. perg. listina in prepis iz 19. stoletja v: StLA, št. 1754a; re-
gest v: RHSt, št. 310, 87; A. Muchar, Geschichte VI, 184.
1304, Humin; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 8; objavljeno v: CKL, št. 71, 90, 91; regest
v: MDC VII, št. 207, 81 (»Nos Ottobonus dei gratia sedis Aquilegensi patriarcha /.../ quod
manu propria per fimbriam nostre clamidis investivimus nobilem virum Vlrichum liberum
de Seunech de omnibus rectis iustis it legalibus feodis que ipse et antcessores sui habuisse et
tenuisse ab ecclesia Aquilegensis et predecessoribus nostris hactenus iuste et legaliter dino-
scuntur, nostris et Aquilegensi ecclesie ac cuiuscumque alterius partis iuribus in omnibus
semper salvis, qui Vlrichus nobis fidelitatis prestitit iuramentum quod prestari in talibus
consuevit. Item cum magnificus vir Maynardus comes de Otemburch fidelis noster nomine
et vice Vlrici comitis de Phanemberch fidelis nostri, a quo se mandatum ad infrascripta fa-
cienda asserebat habere, resignaverit in nostris manibus omnis iuri quod ipse comes Vlric-
hus habebat et habere videbatur et poterat in decimis sitis in plebe Sancte Crucis et in plebe
de Ponichel, ex ista parte atque que vulgariter dicitur Zotel, qua a nobis et ecclesia Aquile-
gensi tenebat in feodum. Nos prefatum Vlrichum liberum de ipsis decimis in feodum per
fimbriam nostre clamidis manu propria investivimus nostris et Aquilegensis ecclesie ac cui-
uscunque alterius persone iuribus in omnibus semper salvis.«).
tensteini obdržali relativno velika posestva na tem področju tudi po tem,
ko so prodali Rogatec, posredno govorita tudi dve listini, ki so ju izdali v
korist žičkega samostana. Najprej je leta 1302 Oton III. Liechtensteinski,
štajerski deželni komornik, v kartuziji naredil duhovno ustanovo ter ji v
ta namen podaril vas Markečico ob Oplotniškem potoku z vsemi pravica-
mi. Zato so žički menihi sprejeli Otona v bratovsko zvezo ter mu zagoto-
vili vse »duhovne milosti«, tako v življenju kakor po smrti, ki so jih dele-
žni sami.125 Leta 1311 pa sta Otonova sinova Oto IV. in Rudolf I., štajer-
ska komornika in deželna sodnika, izjavila, da tudi onadva priznavata žič-
kim menihom vse tiste pravice in privilegije, ki jim jih je potrdil avstrijski
in štajerski vojvoda Friderik in ki so jih menihi prejeli od svojih ustanovi-
teljev, avstrijskih in štajerskih vojvod. Zlasti pa priznavata določilo Frideri-
ka, da morajo Liechtensteinski, ki imajo v rokah deželno sodstvo na Štajer-
skem, varovati žičke posesti in ljudi.126
Vrnimo se sedaj k plemičem Žovneškim v začetku 14. stoletja. Leta
1304 je oglejski patriarh Otobon z listino, spisano v Huminu/Glemoni,
prenesel na Ulrika II. Žovneškega vse fevde, ki so jih imeli Ulrikovi pred-
niki od oglejske cerkve. Tem pa je dodal še desetine v župnijah na Ponikvi
in Sv. Križu, ki ležijo na območju ob reki Sotli, ki jih je imel prej v fevdu
Ortenbuški grof Meinhard I. in se jim je odpovedal.127 Obe pridobitvi Ul-
rika II. sta bili seveda namenjeni zaokroževanju njegovih posesti v okoli-
ci Lemberga. Očitno je, da je bilo glavno zanimanje Ulrika usmerjeno rav-
blanah ze Jablanah, ze Hard vnt anderswa von vns ze lehen hat, swaz Goetfridus, Waekcher-
leins svn von Pettaw ze Jablanah, ze Sand Lavrencen vnt anderswa von vns ze lehen hat, vnt
dar zvo, swaz der andern sint, di von in niht enphangen habent.«
Jože Mlinarič, Kartuziji Žiče in Jurklošter, 79.
1311, september 14, Dunaj; orig. perg. listina in prepis iz 19. stoletja v: StLA, št. 1754a; re-
gest v: RHSt, št. 310, 87; A. Muchar, Geschichte VI, 184.
1304, Humin; orig. perg. listina v ARS CE I, št. 8; objavljeno v: CKL, št. 71, 90, 91; regest
v: MDC VII, št. 207, 81 (»Nos Ottobonus dei gratia sedis Aquilegensi patriarcha /.../ quod
manu propria per fimbriam nostre clamidis investivimus nobilem virum Vlrichum liberum
de Seunech de omnibus rectis iustis it legalibus feodis que ipse et antcessores sui habuisse et
tenuisse ab ecclesia Aquilegensis et predecessoribus nostris hactenus iuste et legaliter dino-
scuntur, nostris et Aquilegensi ecclesie ac cuiuscumque alterius partis iuribus in omnibus
semper salvis, qui Vlrichus nobis fidelitatis prestitit iuramentum quod prestari in talibus
consuevit. Item cum magnificus vir Maynardus comes de Otemburch fidelis noster nomine
et vice Vlrici comitis de Phanemberch fidelis nostri, a quo se mandatum ad infrascripta fa-
cienda asserebat habere, resignaverit in nostris manibus omnis iuri quod ipse comes Vlric-
hus habebat et habere videbatur et poterat in decimis sitis in plebe Sancte Crucis et in plebe
de Ponichel, ex ista parte atque que vulgariter dicitur Zotel, qua a nobis et ecclesia Aquile-
gensi tenebat in feodum. Nos prefatum Vlrichum liberum de ipsis decimis in feodum per
fimbriam nostre clamidis manu propria investivimus nostris et Aquilegensis ecclesie ac cui-
uscunque alterius persone iuribus in omnibus semper salvis.«).
