Page 313 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 313
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
so tega leta v dveh listinah imenovali Her-
barda Turjaškega kot svojega vazala (»Her-
bordo de Awersperch fideli nostri«).116
Glavna pridobitev Ulrika II. Žovneškega
leta 1301 pa je nakup gradu Rogatec z vsem
pripadajočim. Grad je bil sicer krška lastni-
na, ki pa ga je škofija oddajala v fevd. Rogaški
gospodje so bili stranska veja pomembnih de-
želnoknežjih ministerialov s Konjic, ki so ko-
nec 12. stoletja prejeli v fevd Rogatec.117 He-
nrik I. Rogaški, sin Alberta Rogaškega – pr-
vega predstavnika rogaške veje konjiških go-
spodov, je imel tri sestre: Zofijo, ki je bila po-
ročena z Riherjem iz Juneka na Koroškem,
Getrudo, poročeno z Viltuškim, in Rihco, ki
se je poročila z Otonom I. Kunšperškim. Zo-
fija je postala že leta 1237 vdova brez otrok,
zato se je odločila, da bo svoja dedna posestva
uporabila za ustanovitev špitala, ki naj bi na
temelju le-teh zaživel po njeni smrti. Njena
sestra Rihca pa je to njeno volilo še dopolni-
la z 20 hubami na Dravskem polju, kar je po-
stalo skupaj z Zofijino doto osnova za usta-
novitev dominikanskega samostana v Stude-
nicah.118 Rogaška veja je izumrla pred letom
1300 s Henrikovim enako imenovanim si-
nom Henrikom II. Rogaški fevd pa ni pre-
šel v roke Konjiških, temveč Liechtensteinov.
Zakaj se je to zgodilo, iz virov ni povsem ja-
1241, maj 8, Perovo; objavljeno v: CKL, št. 25, 46,
47; regest v: Kos, Gradivo V, št. 765, 370, 371; MDC
IV, št. 2228, 286; K. Tangl, Die Freien von Suneck,
MHVSt 12/1863, 80, 81 (k 1241, maj 18); F. Krones,
Die Freien von Saneck, št. 3, 161.
Po imenu nepoznana hči Ortolfa I. Konjiškega se je
poročila z nekim Albertom in mu za doto prinesla
gospostvo Rogatec, kjer se je tako izoblikovala stran-
ska linija Konjiških (D. Kos, Med gradom in mestom,
74).
1237; objavljeno v: StUB II, št. 363, 472; regest v:
Kos, Gradivo V, št. 683, 325, 326.
so tega leta v dveh listinah imenovali Her-
barda Turjaškega kot svojega vazala (»Her-
bordo de Awersperch fideli nostri«).116
Glavna pridobitev Ulrika II. Žovneškega
leta 1301 pa je nakup gradu Rogatec z vsem
pripadajočim. Grad je bil sicer krška lastni-
na, ki pa ga je škofija oddajala v fevd. Rogaški
gospodje so bili stranska veja pomembnih de-
želnoknežjih ministerialov s Konjic, ki so ko-
nec 12. stoletja prejeli v fevd Rogatec.117 He-
nrik I. Rogaški, sin Alberta Rogaškega – pr-
vega predstavnika rogaške veje konjiških go-
spodov, je imel tri sestre: Zofijo, ki je bila po-
ročena z Riherjem iz Juneka na Koroškem,
Getrudo, poročeno z Viltuškim, in Rihco, ki
se je poročila z Otonom I. Kunšperškim. Zo-
fija je postala že leta 1237 vdova brez otrok,
zato se je odločila, da bo svoja dedna posestva
uporabila za ustanovitev špitala, ki naj bi na
temelju le-teh zaživel po njeni smrti. Njena
sestra Rihca pa je to njeno volilo še dopolni-
la z 20 hubami na Dravskem polju, kar je po-
stalo skupaj z Zofijino doto osnova za usta-
novitev dominikanskega samostana v Stude-
nicah.118 Rogaška veja je izumrla pred letom
1300 s Henrikovim enako imenovanim si-
nom Henrikom II. Rogaški fevd pa ni pre-
šel v roke Konjiških, temveč Liechtensteinov.
Zakaj se je to zgodilo, iz virov ni povsem ja-
1241, maj 8, Perovo; objavljeno v: CKL, št. 25, 46,
47; regest v: Kos, Gradivo V, št. 765, 370, 371; MDC
IV, št. 2228, 286; K. Tangl, Die Freien von Suneck,
MHVSt 12/1863, 80, 81 (k 1241, maj 18); F. Krones,
Die Freien von Saneck, št. 3, 161.
Po imenu nepoznana hči Ortolfa I. Konjiškega se je
poročila z nekim Albertom in mu za doto prinesla
gospostvo Rogatec, kjer se je tako izoblikovala stran-
ska linija Konjiških (D. Kos, Med gradom in mestom,
74).
1237; objavljeno v: StUB II, št. 363, 472; regest v:
Kos, Gradivo V, št. 683, 325, 326.
