Page 301 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 301
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
Hartnidom Mozirskim priča v listini, s katero je grof Ulrik IV. Pfannberški
potrdil, da sta ga gornjegrajski opat in konvent izvolila za samostanskega od-
vetnika, in se zavezal, da bo spoštoval vse zaveze, ki jih je s samostanom skle-
nil pokojni samostanski odvetnik Herman Vovbrški.90 Kmalu po tem, ko so
Pfannberški in Žovneški razrešili dediščino po Vovbrških, tako da je Mo-
zirje pripadlo slednjim, pa se je moral Rudolf iz Mozirja izseliti. Leta 1329 je
tako na Mozirju že novi upravitelj posesti, to je bil Guncel s Turna v Šaleški
dolini (»Guntzel von Turn, purcgraf zu Praezprech«).91
Na Vrbovec pa so grofje Vovbrški malo pred letom 1286, ko se Eberhard
I. prvič poimenuje kot »de Altenburg«,92 naselili družino, ki je prišla v Sa-
vinjsko dolino iz Kamnika preko Slovenj Gradca.93 Dušan Kos postavlja
tudi domnevo, da mnogo pred tem datumom verjetno ni prišlo do selitve.
Te domneve sicer ni razreševal dalje, vendar pregled dostopnih virov to tr-
ditev delno potrjuje. Še leta 1284 se je namreč oglejski patriarh Raimondo
della Torre (1273–1299) pravdal s Friderikom iz Lempacha94 zaradi gradu
Vrbovec, ki spada »de iure ad Aquilegensem ecclesiam« in ki ga je imeno-
vani Friderik »contra iustitiam« zadrževal v svoji lasti. Ker se obe stran-
ki nista mogli dogovoriti (oziroma ker Friderik ni bil zadovoljen z razsod-
bo na nižji instanci, da mora namreč patriarhu grad vrniti, ter je trdil, da je
bila sodba nepravična in da so jo sprejeli njemu nenaklonjeni razsodniki),
je spor prišel na višje sodišče.95 Kaže, da je Friderik iz Lempacha smatral
vrbovško gospoščino za svoj pravi fevd, do takrat pa vemo, da so jo upra-
vljali od patriaha nastavljeni gradiščani (od katerih smo spoznali Wulfinga
1322, september 4, Gornji Grad; regest v: K. Tangl, Die Freiein von Suneck, MHVSt
13/1864, 61; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 100; CKL, št. 112, 123.
1329, april 20, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. 1979c.
1286, Žovnek; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. 1288a. Obljavljeno v:
CKL, št. 52, 73–75.
Vprašanje izvora Vrbovških je razrešil Dušan Kos, Med gradom in mestom, 105, 106, ki je po-
kazal, kako je potekalo preseljevanje in razdeljevanje družine iz Kamnika (Zapric) preko Slo-
venj Gradca na Vrbovec. Za andeške ministeriale in njihove rodbinske zveze glej: D. Kos, Mi-
nisteriali grofov Andeških na Kranjskem (do srede 13. stoletja), v: Grofje Andeško-Meranski.
Prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku, Kamnik 2000, 185–255.
Kateri je ta Lempach, po katerem se je imenoval Friderik, je težko z gotovostjo zatrditi. Pri
Mariboru leži grad Limbuš (Lembach), na katerem pa je takrat rezidirala družina Limbuško-
Mariborsko-Viltuških, v kateri zaman iščemo ime Friderik. Morda bi lahko tudi mislili na
katerega od srednještajerskih Lembachov (glej seznam pri R. Baravalle, Burgen und Schlösser
der Steiermark), kjer prav tako zaman iščemo ime Friderik.
1284, oktober 13, Čedad; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1259e. V istem času sta se Fri-
derik in patriarh pravdala tudi zaradi hiše v Slovenj Gradcu, ki bi jo prav tako moral Friderik
patriarhu vrniti, pa je z istim argumentom zadevo peljal na višjo instanco (1284, oktober 13,
Čedad, prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1259.
Hartnidom Mozirskim priča v listini, s katero je grof Ulrik IV. Pfannberški
potrdil, da sta ga gornjegrajski opat in konvent izvolila za samostanskega od-
vetnika, in se zavezal, da bo spoštoval vse zaveze, ki jih je s samostanom skle-
nil pokojni samostanski odvetnik Herman Vovbrški.90 Kmalu po tem, ko so
Pfannberški in Žovneški razrešili dediščino po Vovbrških, tako da je Mo-
zirje pripadlo slednjim, pa se je moral Rudolf iz Mozirja izseliti. Leta 1329 je
tako na Mozirju že novi upravitelj posesti, to je bil Guncel s Turna v Šaleški
dolini (»Guntzel von Turn, purcgraf zu Praezprech«).91
Na Vrbovec pa so grofje Vovbrški malo pred letom 1286, ko se Eberhard
I. prvič poimenuje kot »de Altenburg«,92 naselili družino, ki je prišla v Sa-
vinjsko dolino iz Kamnika preko Slovenj Gradca.93 Dušan Kos postavlja
tudi domnevo, da mnogo pred tem datumom verjetno ni prišlo do selitve.
Te domneve sicer ni razreševal dalje, vendar pregled dostopnih virov to tr-
ditev delno potrjuje. Še leta 1284 se je namreč oglejski patriarh Raimondo
della Torre (1273–1299) pravdal s Friderikom iz Lempacha94 zaradi gradu
Vrbovec, ki spada »de iure ad Aquilegensem ecclesiam« in ki ga je imeno-
vani Friderik »contra iustitiam« zadrževal v svoji lasti. Ker se obe stran-
ki nista mogli dogovoriti (oziroma ker Friderik ni bil zadovoljen z razsod-
bo na nižji instanci, da mora namreč patriarhu grad vrniti, ter je trdil, da je
bila sodba nepravična in da so jo sprejeli njemu nenaklonjeni razsodniki),
je spor prišel na višje sodišče.95 Kaže, da je Friderik iz Lempacha smatral
vrbovško gospoščino za svoj pravi fevd, do takrat pa vemo, da so jo upra-
vljali od patriaha nastavljeni gradiščani (od katerih smo spoznali Wulfinga
1322, september 4, Gornji Grad; regest v: K. Tangl, Die Freiein von Suneck, MHVSt
13/1864, 61; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 100; CKL, št. 112, 123.
1329, april 20, Gornji Grad; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. 1979c.
1286, Žovnek; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. 1288a. Obljavljeno v:
CKL, št. 52, 73–75.
Vprašanje izvora Vrbovških je razrešil Dušan Kos, Med gradom in mestom, 105, 106, ki je po-
kazal, kako je potekalo preseljevanje in razdeljevanje družine iz Kamnika (Zapric) preko Slo-
venj Gradca na Vrbovec. Za andeške ministeriale in njihove rodbinske zveze glej: D. Kos, Mi-
nisteriali grofov Andeških na Kranjskem (do srede 13. stoletja), v: Grofje Andeško-Meranski.
Prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku, Kamnik 2000, 185–255.
Kateri je ta Lempach, po katerem se je imenoval Friderik, je težko z gotovostjo zatrditi. Pri
Mariboru leži grad Limbuš (Lembach), na katerem pa je takrat rezidirala družina Limbuško-
Mariborsko-Viltuških, v kateri zaman iščemo ime Friderik. Morda bi lahko tudi mislili na
katerega od srednještajerskih Lembachov (glej seznam pri R. Baravalle, Burgen und Schlösser
der Steiermark), kjer prav tako zaman iščemo ime Friderik.
1284, oktober 13, Čedad; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1259e. V istem času sta se Fri-
derik in patriarh pravdala tudi zaradi hiše v Slovenj Gradcu, ki bi jo prav tako moral Friderik
patriarhu vrniti, pa je z istim argumentom zadevo peljal na višjo instanco (1284, oktober 13,
Čedad, prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 1259.
