Page 303 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 303
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
iz Letuša) ter da je zaradi tega prišlo do spo-
ra. Kakšna je bila pri tem vloga grofov Vov-
brških, ki so v istem času dobili v fevd oglej-
sko Mozirje in so si seveda želeli zaokroži-
ti posest še z Vrbovcem, ni mogoče ugoto-
viti. Vsekakor si Vovbrški tudi kasneje niso
uspeli podrediti posesti gradu, čeprav so bili
Eberhard I. Vrbovški in njegovi sinovi vovbr-
ški ministeriali.96 Sama posest Vrbovca pa je
ostala še naprej oglejska. Eberhard I. torej res
ni prišel do upravljanja gradu mnogo pred le-
tom 1286, ko se po Vrbovcu prvič imenuje.
Vendar to ni edina poset, ki jo je imel v upra-
vljanju Eberhard.
V istem času kot Vrbovec je namreč Eber-
hard I. upravljal tudi oglejsko posest v Šem-
petru, ki je bila prav tako vovbrški fevd. V li-
stini iz omenjenega leta 1286, s katero se je
grof Ulrik II. Vovbrški kot odvetnik Gor-
njegrajskega samostana zavezal, da ga bo
branil pred vsem, kar mu lahko škoduje, se
Eberhard navaja kot »her Eberhart von sand
Petir«.97 Prav tako tudi še leta 1288 (»Eber-
hardo de sancto Petro«,98 »her Eberhart von
sand Peter«99) in nazadnje leta 1304 (»her
Eberhard von St. Peter«).100 Njegovi sinovi
pa tega naziva niso več uporabljali. Ta poda-
tek pa omogoča tudi nekoliko drugačen pre-
mislek o prihodu (in predvsem o času priho-
da) družine v Savinjsko dolino. Eberhard je
tako na področje Šempetra kot kasneje Vr-
bovca prišel kot patriarhov ministerial s po-
Prim. D. Kos, Med gradom in mestom, 106.
1286, junij 30, Pliberk (grad); objavljeno v: MDC VI,
št. 16, 9, 10.
1288, februar 4, Ljubljana; objavljeno v: MDC VI, št.
76, 52, 53.
1288, maj 27, Ptuj; objavljeno v: MDC VI, št. 100, 67.
1304, avgust 6, Dravograd; regest v: MDC VII, št.
252, 98.
iz Letuša) ter da je zaradi tega prišlo do spo-
ra. Kakšna je bila pri tem vloga grofov Vov-
brških, ki so v istem času dobili v fevd oglej-
sko Mozirje in so si seveda želeli zaokroži-
ti posest še z Vrbovcem, ni mogoče ugoto-
viti. Vsekakor si Vovbrški tudi kasneje niso
uspeli podrediti posesti gradu, čeprav so bili
Eberhard I. Vrbovški in njegovi sinovi vovbr-
ški ministeriali.96 Sama posest Vrbovca pa je
ostala še naprej oglejska. Eberhard I. torej res
ni prišel do upravljanja gradu mnogo pred le-
tom 1286, ko se po Vrbovcu prvič imenuje.
Vendar to ni edina poset, ki jo je imel v upra-
vljanju Eberhard.
V istem času kot Vrbovec je namreč Eber-
hard I. upravljal tudi oglejsko posest v Šem-
petru, ki je bila prav tako vovbrški fevd. V li-
stini iz omenjenega leta 1286, s katero se je
grof Ulrik II. Vovbrški kot odvetnik Gor-
njegrajskega samostana zavezal, da ga bo
branil pred vsem, kar mu lahko škoduje, se
Eberhard navaja kot »her Eberhart von sand
Petir«.97 Prav tako tudi še leta 1288 (»Eber-
hardo de sancto Petro«,98 »her Eberhart von
sand Peter«99) in nazadnje leta 1304 (»her
Eberhard von St. Peter«).100 Njegovi sinovi
pa tega naziva niso več uporabljali. Ta poda-
tek pa omogoča tudi nekoliko drugačen pre-
mislek o prihodu (in predvsem o času priho-
da) družine v Savinjsko dolino. Eberhard je
tako na področje Šempetra kot kasneje Vr-
bovca prišel kot patriarhov ministerial s po-
Prim. D. Kos, Med gradom in mestom, 106.
1286, junij 30, Pliberk (grad); objavljeno v: MDC VI,
št. 16, 9, 10.
1288, februar 4, Ljubljana; objavljeno v: MDC VI, št.
76, 52, 53.
1288, maj 27, Ptuj; objavljeno v: MDC VI, št. 100, 67.
1304, avgust 6, Dravograd; regest v: MDC VII, št.
252, 98.
