Page 305 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 305
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
priča, da je bila posest gradu Gornji Grad zelo velika in raztresena tako po
Zgornji in Spodnji Savinjski dolini kot tudi po Šaleški dolini ter je zato in-
teres grofov Celjskih, da si jo pripojijo, še toliko bolj razumljiv.
Grad v Gornjem Gradu so patriarhi do 13. stoletja dajali v upravo gra-
diščanom, ki so vsi izhajali iz vrst ministerialnega plemstva viteškega iz-
vora iz Zgornje Savinjske doline.105 V 14. stoletju se je uprava spremenila.
Gornjegrajski grad, posest in deželsko sodišče so dobili v navaden fevd bi-
vši oglejski ministeriali, vitezi iz Vrbovca. Kdaj točno se je to zgodilo, ni
mogoče ugotoviti, verjetno pa še v času Eberharda I. Vrbovškega (1286–
1320). Dušan Kos domneva, da so poleg Vrbovških, ki so upravljali grad v
Gornjem Gradu, živeli v trgu ali na katerem dvoru v bližini še drugi plemi-
či ministerialnega izvora, ki pa z gradom samim niso imeli nič (več?) opra-
viti. V že zgoraj navedeni listini iz leta 1310 sta tako med pričami našteta
Rainher in Jakob Gornjegrajska,106 med letoma 1302107 in 1349 pa pozna-
mo nekega Nikolaja iz Gornjega Grada. Prvič ga lahko najdemo omenje-
nega v listini, s katero je prodal gornjegrajskemu opatu Leopoldu pet hub
na Tajni za 13 mark oglejskih denaričev in 20 mark savinjskih denaričev.
Te kmetije je opat obljubil vrniti Nikolaju takrat, ko bo ta predal samosta-
nu pet hub v Trbojah (»am Treffpach«) na Savi, ki mu pripadajo od Kun-
šperškega.108 Nikolaj se je v Gornji Grad preselil verjetno iz Kamnika, vse-
kakor pa iz Gorenjske, o čemer poleg omenjenih hub v Trbojah govori tudi
listina iz leta 1316, v kateri je Bernhard iz Kamnika označen kot sin po-
kojnega gornjegrajskega sodnika Nikolaja.109 Bernhart je v tej listini pode-
lil Gornjegrajskemu samostanu za dušni blagor svojih prednikov vse pravi-
ce, ki jih ima na dveh hubah »ze Salositz« (Zalesnik severno od Gornjega
Grada?), odvetništvo v Melišu (ze Nelisch«), ki je fevd grofov Vovbrških,
in vse pravice v okolici Gornjega Grada. Nekaj podatkov v tej listini je vred-
den zehenden in dem Schelachtal pei der Pak vnd in dem Sewntal.« Vse skupaj je bilo tako
naštetih 56 celih in ena polovična huba, dva mlina ter še štirje uradniki (dinstmani) v Sa-
vinjski in Šaleški dolini, skupaj z desetinami.
Prim. D. Kos, Med gradom in mestom, 68.
1310, julij 9, Gornji Grad, orig. perg. listina v ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj; regest
v: RHSt, št. 206, 58; I. Orožen, Das Bendiktinerstift Oberburg, 87 (»her Raynher, her Jacob
von Obernburch«).
1302, marec 12, Kamnik; po regestu v: F. Schumi, Archiv für Heimatkunde II/1887, št. 61,
246 (»Niklaw von Obernburch«); 1349, november 19; prepis iz 16. stoletja v: NALj KAL
f. 83, 40; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 2398.
1314, marec 27; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1790b; regest
v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 91.
1316, maj 17, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1816.
Regest v: RHSt, št. 807, 216; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 92 (»Perenhart von
Stain«, sin pokojnega »Niclaws von Oberenburch dez richter«).
priča, da je bila posest gradu Gornji Grad zelo velika in raztresena tako po
Zgornji in Spodnji Savinjski dolini kot tudi po Šaleški dolini ter je zato in-
teres grofov Celjskih, da si jo pripojijo, še toliko bolj razumljiv.
Grad v Gornjem Gradu so patriarhi do 13. stoletja dajali v upravo gra-
diščanom, ki so vsi izhajali iz vrst ministerialnega plemstva viteškega iz-
vora iz Zgornje Savinjske doline.105 V 14. stoletju se je uprava spremenila.
Gornjegrajski grad, posest in deželsko sodišče so dobili v navaden fevd bi-
vši oglejski ministeriali, vitezi iz Vrbovca. Kdaj točno se je to zgodilo, ni
mogoče ugotoviti, verjetno pa še v času Eberharda I. Vrbovškega (1286–
1320). Dušan Kos domneva, da so poleg Vrbovških, ki so upravljali grad v
Gornjem Gradu, živeli v trgu ali na katerem dvoru v bližini še drugi plemi-
či ministerialnega izvora, ki pa z gradom samim niso imeli nič (več?) opra-
viti. V že zgoraj navedeni listini iz leta 1310 sta tako med pričami našteta
Rainher in Jakob Gornjegrajska,106 med letoma 1302107 in 1349 pa pozna-
mo nekega Nikolaja iz Gornjega Grada. Prvič ga lahko najdemo omenje-
nega v listini, s katero je prodal gornjegrajskemu opatu Leopoldu pet hub
na Tajni za 13 mark oglejskih denaričev in 20 mark savinjskih denaričev.
Te kmetije je opat obljubil vrniti Nikolaju takrat, ko bo ta predal samosta-
nu pet hub v Trbojah (»am Treffpach«) na Savi, ki mu pripadajo od Kun-
šperškega.108 Nikolaj se je v Gornji Grad preselil verjetno iz Kamnika, vse-
kakor pa iz Gorenjske, o čemer poleg omenjenih hub v Trbojah govori tudi
listina iz leta 1316, v kateri je Bernhard iz Kamnika označen kot sin po-
kojnega gornjegrajskega sodnika Nikolaja.109 Bernhart je v tej listini pode-
lil Gornjegrajskemu samostanu za dušni blagor svojih prednikov vse pravi-
ce, ki jih ima na dveh hubah »ze Salositz« (Zalesnik severno od Gornjega
Grada?), odvetništvo v Melišu (ze Nelisch«), ki je fevd grofov Vovbrških,
in vse pravice v okolici Gornjega Grada. Nekaj podatkov v tej listini je vred-
den zehenden in dem Schelachtal pei der Pak vnd in dem Sewntal.« Vse skupaj je bilo tako
naštetih 56 celih in ena polovična huba, dva mlina ter še štirje uradniki (dinstmani) v Sa-
vinjski in Šaleški dolini, skupaj z desetinami.
Prim. D. Kos, Med gradom in mestom, 68.
1310, julij 9, Gornji Grad, orig. perg. listina v ARS, listine vrnjene iz HHStA Dunaj; regest
v: RHSt, št. 206, 58; I. Orožen, Das Bendiktinerstift Oberburg, 87 (»her Raynher, her Jacob
von Obernburch«).
1302, marec 12, Kamnik; po regestu v: F. Schumi, Archiv für Heimatkunde II/1887, št. 61,
246 (»Niklaw von Obernburch«); 1349, november 19; prepis iz 16. stoletja v: NALj KAL
f. 83, 40; prepis iz 19. stoletja v: StLA Graz, št. 2398.
1314, marec 27; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1790b; regest
v: I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 91.
1316, maj 17, Kamnik; orig. perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1816.
Regest v: RHSt, št. 807, 216; I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 92 (»Perenhart von
Stain«, sin pokojnega »Niclaws von Oberenburch dez richter«).
