Page 268 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 268
V primežu medplemiških prerivanj
ke kacenštajnske družine pa srečamo ponovno omenjene šele leta 1305.254
Tega leta je Hartnid Ptujski potrdil poklone pokojnega Dipolda II. Ka-
cenštajnskega (»dominus Dyetpoldus quondam de Chatzenstain pie me-
morie«) fari sv. Jurija v Škalah, ki je sodila pod Gornjegrajski samostan
(»plebi in Schaelach ad Obermburgense monasterium pertinenti«), in si-
cer hubo v Hrastovcu255 (»vnum mansum situm in Aychperch cum omni-
bus suis attinenciis et iuribus quesitis et inquirendis, in quo Martinus tunc
pro tempore residebat«) ter v korist Gornjegrajskega samostana odvetšči-
no nad dvema hubama v fari sv. Mihaela v Družmirju/Šoštanju,256 ki jo je
dobil Dipold od Ptujčana in kateri se je nato odpovedal (»iuri aduocati-
cio quod in duobus mansis sitis in sancto Michaele habere a nobis et no-
stris progenitoribus videbatur, sano usus consilio renunciauerit tam libera-
liter quam libenter, ipsum ius aduocatium Oberemburgensi monasterio in
remissionem suorum peccaminum resignando«). Hartnid pravi, da je po-
trdil te podelitve, ker je Dipold zvesto služil Ptujskim (»Pensatis et pon-
deratis in nostre considerationis trutina ipsius domini Dyetpoldi fidelibus
seruiciis, quibus se nostris predecessoribus et nobis pro tempore uite suo
semper exhibuit liberalem, premissam donacionem et resignacionem tam
in manso, quam in aduocacia domui Obermburgensi et plebi in Schaelech
salubriter per ipsum exhibitam, gratam et ratam habere uolumus ac presen-
tibus confirmamus, tam salubris donacionis et ordinacionis in futuro secu-
lo participes effici cupientes)«.
Kmalu nato pa se konča ta idila v odnosih med Kacenštajnskimi in nji-
hovimi seniorji Ptujskimi. Že leta 1311 najdemo Dipolda III. skupaj z Ulri-
kom Žovneškim, Eberhardom Nazarskim, Ulrikom Sefnerjem, Rudolfom
in Ortolfom, vitezoma Celjskima, ter Guntzlom Hekenberškim med pri-
1305, november 12, Ptuj; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. li-
stine 1682; objavljeno v: I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 44, 45. Regesta v: I. Orožen,
Das Benediktinerstift Oberburg, 78.
Hrastovec se imenuje zaselek v Škalah, kjer leži grad Turn.
Lociranje je povzeto po Orožnu (n. d.), je pa možno tudi predpostaviti, da sta omenjeni dve
hubi ležali v Šmihelu nad Mozirjem, saj je posest kacenštajnskega gradu, kot jo lahko spo-
znamo iz urbarja iz 15. stoletja, segala tako proti Šoštanju kot proti Šmihelu in Goltem. P.
Blaznik, Topografija II, 194, pa predvideva, da imamo opravka z dvema kmetijama v radmir-
ski fari, kar pa se nam kljub kacenštajnskim posestim na področju Zgornje Savinjske doline,
ki smo jih že spoznali, zdi manj verjetno. Primerjava posesti škalske fare, ki jo lahko spozna-
mo na primer v urbarju iz leta 1510 in 1605, pa vendarle govori o tem, da lahko najverjetneje
predpostavimo, da gre v resnici za posest v Družmirju in ne pri Mozirju, saj poznamo v za-
četku 16. stoletja relativno bogato farno posest v Družmirju oz. pri trgu Šoštanj, medtem ko
je pri Mozirju škalska cerkev ni (več?) imela (prim. T. Ravnikar, Doslej neznani urbar fare sv.
Jurija v Škalah iz leta 1605, 426).
ke kacenštajnske družine pa srečamo ponovno omenjene šele leta 1305.254
Tega leta je Hartnid Ptujski potrdil poklone pokojnega Dipolda II. Ka-
cenštajnskega (»dominus Dyetpoldus quondam de Chatzenstain pie me-
morie«) fari sv. Jurija v Škalah, ki je sodila pod Gornjegrajski samostan
(»plebi in Schaelach ad Obermburgense monasterium pertinenti«), in si-
cer hubo v Hrastovcu255 (»vnum mansum situm in Aychperch cum omni-
bus suis attinenciis et iuribus quesitis et inquirendis, in quo Martinus tunc
pro tempore residebat«) ter v korist Gornjegrajskega samostana odvetšči-
no nad dvema hubama v fari sv. Mihaela v Družmirju/Šoštanju,256 ki jo je
dobil Dipold od Ptujčana in kateri se je nato odpovedal (»iuri aduocati-
cio quod in duobus mansis sitis in sancto Michaele habere a nobis et no-
stris progenitoribus videbatur, sano usus consilio renunciauerit tam libera-
liter quam libenter, ipsum ius aduocatium Oberemburgensi monasterio in
remissionem suorum peccaminum resignando«). Hartnid pravi, da je po-
trdil te podelitve, ker je Dipold zvesto služil Ptujskim (»Pensatis et pon-
deratis in nostre considerationis trutina ipsius domini Dyetpoldi fidelibus
seruiciis, quibus se nostris predecessoribus et nobis pro tempore uite suo
semper exhibuit liberalem, premissam donacionem et resignacionem tam
in manso, quam in aduocacia domui Obermburgensi et plebi in Schaelech
salubriter per ipsum exhibitam, gratam et ratam habere uolumus ac presen-
tibus confirmamus, tam salubris donacionis et ordinacionis in futuro secu-
lo participes effici cupientes)«.
Kmalu nato pa se konča ta idila v odnosih med Kacenštajnskimi in nji-
hovimi seniorji Ptujskimi. Že leta 1311 najdemo Dipolda III. skupaj z Ulri-
kom Žovneškim, Eberhardom Nazarskim, Ulrikom Sefnerjem, Rudolfom
in Ortolfom, vitezoma Celjskima, ter Guntzlom Hekenberškim med pri-
1305, november 12, Ptuj; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. li-
stine 1682; objavljeno v: I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 44, 45. Regesta v: I. Orožen,
Das Benediktinerstift Oberburg, 78.
Hrastovec se imenuje zaselek v Škalah, kjer leži grad Turn.
Lociranje je povzeto po Orožnu (n. d.), je pa možno tudi predpostaviti, da sta omenjeni dve
hubi ležali v Šmihelu nad Mozirjem, saj je posest kacenštajnskega gradu, kot jo lahko spo-
znamo iz urbarja iz 15. stoletja, segala tako proti Šoštanju kot proti Šmihelu in Goltem. P.
Blaznik, Topografija II, 194, pa predvideva, da imamo opravka z dvema kmetijama v radmir-
ski fari, kar pa se nam kljub kacenštajnskim posestim na področju Zgornje Savinjske doline,
ki smo jih že spoznali, zdi manj verjetno. Primerjava posesti škalske fare, ki jo lahko spozna-
mo na primer v urbarju iz leta 1510 in 1605, pa vendarle govori o tem, da lahko najverjetneje
predpostavimo, da gre v resnici za posest v Družmirju in ne pri Mozirju, saj poznamo v za-
četku 16. stoletja relativno bogato farno posest v Družmirju oz. pri trgu Šoštanj, medtem ko
je pri Mozirju škalska cerkev ni (več?) imela (prim. T. Ravnikar, Doslej neznani urbar fare sv.
Jurija v Škalah iz leta 1605, 426).
