Page 266 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 266
V primežu medplemiških prerivanj
brata Friderik in Hartnid kot zvesta vazala samostana v Št. Pavlu (»cuius /
monasterio sancti Pauli/ sumus fideles et vassali«) podelila le-temu patro-
natske pravice in vse druge pravice, ki jih imata do kapele sv. Jurija »apud
Lapidem« (sv. Jurij pri Kamnu) v Labotski dolini ter odvetniško pravico
nad posestmi imenovane cerkve.246 Pri tem nista pričakovala nobene od-
škodnine, temveč le »nebeško plačilo«. Priče tega dejanja sta bila med dru-
gimi tudi »Wolvelinus et Hermannus fratres de Chatzensteyne« in Fride-
rik Polzelski. Čeprav ta listina sama po sebi ne dokazuje nič drugega kot to,
da so bili Kacenštajnski ptujski ministeriali, bomo videli, da nadaljnji do-
stopni podatki še dodatno osvetlijo in razložijo tudi to listino. Preden pa
se posvetimo tem novim podatkom, je potrebno zapisati še eno misel, ki je
povezana z zgoraj citirano listino. V listini so se Ptujski označili kot »fi-
deles et vassali« šentpavelskega samostana, bili so torej šentpavelski vaza-
li. Ostali pa so seveda še naprej ministeriali salzburške nadškofije, kar do-
kazuje tudi nadaljnji potek dogodkov. Naslednje leto je namreč to pode-
litev potrdil tudi ptujski senior, salzburški nadškof Eberhard II. (1200–
1246).247 Potrditev nadškofa je bila potrebna, saj sta Ptujska brata podelila
posestva in pravice, ki sta jih imela v fevdu od salzburške nadškofije.
Ko pregledujemo naslednje vire, vezane na Kacenštajnsko družino, nas
že naslednja listina napoti na področje Koroške. Leta 1255 sta namreč bra-
ta Herman I. in Dipold II. Kacenštajnska podarila samostanu v Št. Pavlu
hubo v kraju Mosern (severovzhodno od Št. Andraža/St.Andrä v Labotski
dolini). To daritev sta nato potrdila tudi brata Friderik mlajši in Hartnid
Ptujska.248 Potrditev priča, da je šlo za posestva, ki so bila ptujska in sta jih
Kacenštajnska lahko podarila le z dovoljenjem svojih seniorjev. Iz navede-
nega odlomka listine pa izvemo tudi, da sta bila oba kacenštajnska brata va-
zala Friderika Ptujskega; on ju namreč imenuje za takšna (»fidelis mei«).
Friderikov brat Hartnid Ptujski pa v listini nastopa kot sopotrjevalec po-
delitve hube šentpavelskemu samostanu. Tokrat kot priče dejanja ne najde-
1245, december 13, Ptuj; objavljeno v: StUB II, št. 463, 576; MDC IV, št. 2321, 334; Kos,
Gradivo V, št. 872, 412.
1246, september 13, Ptuj; objavljeno v: MDC IV, št. 2333, 341; Kos, Gradivo V, št. 888, 419.
1255, marec 31, Ptuj; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 269, 271; MDC IV, št. 2596, 470; StUB
III, št. 174, 256 (»Ego Fridericus iunior de Bettow profiteor testimonio scripti huius, quod
motus pietate nec non instantia fidelium meorum donationem quam fideles mei fratres de
Chatzensteyne Hermannus et Dippoldus fecerunt eubam unam sitam in Mosarn ecclesie
sancti Pauli in Lauent donantes, cum omnibus eius attinentiis ac proprietatis plenitudine
qua ipsis eorumque coheredibus ac etiam heredibus competebat, dignum duxi favente ple-
nius ad hec Haertnido fretre meo et una mecum eandem faciente presenti pagina confirma-
re.«).
brata Friderik in Hartnid kot zvesta vazala samostana v Št. Pavlu (»cuius /
monasterio sancti Pauli/ sumus fideles et vassali«) podelila le-temu patro-
natske pravice in vse druge pravice, ki jih imata do kapele sv. Jurija »apud
Lapidem« (sv. Jurij pri Kamnu) v Labotski dolini ter odvetniško pravico
nad posestmi imenovane cerkve.246 Pri tem nista pričakovala nobene od-
škodnine, temveč le »nebeško plačilo«. Priče tega dejanja sta bila med dru-
gimi tudi »Wolvelinus et Hermannus fratres de Chatzensteyne« in Fride-
rik Polzelski. Čeprav ta listina sama po sebi ne dokazuje nič drugega kot to,
da so bili Kacenštajnski ptujski ministeriali, bomo videli, da nadaljnji do-
stopni podatki še dodatno osvetlijo in razložijo tudi to listino. Preden pa
se posvetimo tem novim podatkom, je potrebno zapisati še eno misel, ki je
povezana z zgoraj citirano listino. V listini so se Ptujski označili kot »fi-
deles et vassali« šentpavelskega samostana, bili so torej šentpavelski vaza-
li. Ostali pa so seveda še naprej ministeriali salzburške nadškofije, kar do-
kazuje tudi nadaljnji potek dogodkov. Naslednje leto je namreč to pode-
litev potrdil tudi ptujski senior, salzburški nadškof Eberhard II. (1200–
1246).247 Potrditev nadškofa je bila potrebna, saj sta Ptujska brata podelila
posestva in pravice, ki sta jih imela v fevdu od salzburške nadškofije.
Ko pregledujemo naslednje vire, vezane na Kacenštajnsko družino, nas
že naslednja listina napoti na področje Koroške. Leta 1255 sta namreč bra-
ta Herman I. in Dipold II. Kacenštajnska podarila samostanu v Št. Pavlu
hubo v kraju Mosern (severovzhodno od Št. Andraža/St.Andrä v Labotski
dolini). To daritev sta nato potrdila tudi brata Friderik mlajši in Hartnid
Ptujska.248 Potrditev priča, da je šlo za posestva, ki so bila ptujska in sta jih
Kacenštajnska lahko podarila le z dovoljenjem svojih seniorjev. Iz navede-
nega odlomka listine pa izvemo tudi, da sta bila oba kacenštajnska brata va-
zala Friderika Ptujskega; on ju namreč imenuje za takšna (»fidelis mei«).
Friderikov brat Hartnid Ptujski pa v listini nastopa kot sopotrjevalec po-
delitve hube šentpavelskemu samostanu. Tokrat kot priče dejanja ne najde-
1245, december 13, Ptuj; objavljeno v: StUB II, št. 463, 576; MDC IV, št. 2321, 334; Kos,
Gradivo V, št. 872, 412.
1246, september 13, Ptuj; objavljeno v: MDC IV, št. 2333, 341; Kos, Gradivo V, št. 888, 419.
1255, marec 31, Ptuj; objavljeno v: Gradivo VI/1, št. 269, 271; MDC IV, št. 2596, 470; StUB
III, št. 174, 256 (»Ego Fridericus iunior de Bettow profiteor testimonio scripti huius, quod
motus pietate nec non instantia fidelium meorum donationem quam fideles mei fratres de
Chatzensteyne Hermannus et Dippoldus fecerunt eubam unam sitam in Mosarn ecclesie
sancti Pauli in Lauent donantes, cum omnibus eius attinentiis ac proprietatis plenitudine
qua ipsis eorumque coheredibus ac etiam heredibus competebat, dignum duxi favente ple-
nius ad hec Haertnido fretre meo et una mecum eandem faciente presenti pagina confirma-
re.«).
