Page 265 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 265
Šaleška dolina
fu vas brez gradu nekoristna.244 Iz nadaljnje usode gradu in posesti (oboje
je po izumrtju Vovbržanov prešlo leta 1322 v roke njihovih dedičev Žov-
neških) je očitno, da sta Vovbržana grad in posest Šoštanj tudi res odkupi-
la nazaj od lavantinskega škofa. Poudarimo naj, da citirane listine govori-
jo o gradu Šoštanj in njemu pripadajoči vasi Družmirje, niti z besedo pa ni
omenjen trg Šoštanj, kar prav verjetno pomeni, da je trg nastal šele kasneje,
v času žovneškega gospostva med letoma 1322 in 1348, ko smo videli, da se
prvič omenja trški sodnik (»richter czu Schoenstain«).
Pri preučevanju zgodovine Šaleške doline v času med padcem češkega
kralja, avstrijskega, štajerskega in koroškega vojvode ter gospoda na Kranj-
skem – Otokarja Přemysla, pa do izumrtja grofov Vovbrških smo se pomi-
kali od skrajnega vzhoda doline proti zahodu. Tako nam je ostala še gospo-
ščina na skrajnem zahodu Šaleške doline – grad Kacenštajn. Z usodo gra-
du in družine, ki se imenuje po gradu, pa bomo začeli intenzivneje posega-
ti tudi na področje Savinjske doline, saj je bila družina tesno vpeta v doga-
janje severozahodno od svoje matične posesti.
Posesti družine Kacenštajnskih smo spoznavali že pri obravnavanju do-
godkov v drugi polovici 12. stoletja, ko se grad leta 1173 prvič pojavi v vi-
rih, ter nato predstavili prehod gradu v nove roke (Ptujskih) in prihod rod-
bine »novih Kacenštajnskih«, ki so jih Ptujski pripeljali s seboj iz Koro-
ške. Pripadnike te nove rodbine smo na področju Šaleške doline spoznali
prvič leta 1243, ko tudi izvemo, da so že imeli svojo grobnico v Gornjegraj-
skem samostanu. Glede na to dejstvo je njihov prihod (in s tem tudi prehod
gradu Kacenštajn v ptujske roke) upravičeno postaviti vsaj za nekaj deset let
pred to prvo navedbo. To pomeni, da lahko upravičeno domnevamo, da so
Ptujski pridobili posest gradu Kacenštajn že kmalu po letu 1200, torej ta-
krat, ko je rodbina Dravsko/Šoštanjskih zgradila grad Šoštanj.
Dušan Kos je že postavil domnevo, ne da bi jo poskusil na navedenem
mestu tudi dokazati, da so novi Kacenštajnski prišli na področje Šaleške
doline s koroških posesti gospodov Ptujskih.245 To domnevo je mogoče s
pomočjo dostopnih virov še podkrepiti. Pripadnike rodbine Kacenštajn-
skih srečamo prvič omenjene v listini, povezani s koroškimi posestmi Ptuj-
skih, le dve leti po tem, ko jih sploh prvič spoznamo. 1245. leta sta ptujska
1318, april 30, Pliberk; prepis iz 14. stoletja v: ŠAM, Codex Henrici, fol. 45, št. 132; regest
v: RHSt, št. 961, 255; MDC VIII, št. 418, 126. Še: 1318, junij 16, Nürnberg; prepis iz 14.
stoletja v ŠAM, Codex Henrici, fol. 53, št. 167; regesta v MDC VIII, št. 427, 129; RHSt, št.
980, 260. Tudi: I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 414s. Tega dne je prodajo odobril nem-
ški kralj, Habsburžan Friderik (Lepi).
D. Kos, Med gradom in mestom, 73.
fu vas brez gradu nekoristna.244 Iz nadaljnje usode gradu in posesti (oboje
je po izumrtju Vovbržanov prešlo leta 1322 v roke njihovih dedičev Žov-
neških) je očitno, da sta Vovbržana grad in posest Šoštanj tudi res odkupi-
la nazaj od lavantinskega škofa. Poudarimo naj, da citirane listine govori-
jo o gradu Šoštanj in njemu pripadajoči vasi Družmirje, niti z besedo pa ni
omenjen trg Šoštanj, kar prav verjetno pomeni, da je trg nastal šele kasneje,
v času žovneškega gospostva med letoma 1322 in 1348, ko smo videli, da se
prvič omenja trški sodnik (»richter czu Schoenstain«).
Pri preučevanju zgodovine Šaleške doline v času med padcem češkega
kralja, avstrijskega, štajerskega in koroškega vojvode ter gospoda na Kranj-
skem – Otokarja Přemysla, pa do izumrtja grofov Vovbrških smo se pomi-
kali od skrajnega vzhoda doline proti zahodu. Tako nam je ostala še gospo-
ščina na skrajnem zahodu Šaleške doline – grad Kacenštajn. Z usodo gra-
du in družine, ki se imenuje po gradu, pa bomo začeli intenzivneje posega-
ti tudi na področje Savinjske doline, saj je bila družina tesno vpeta v doga-
janje severozahodno od svoje matične posesti.
Posesti družine Kacenštajnskih smo spoznavali že pri obravnavanju do-
godkov v drugi polovici 12. stoletja, ko se grad leta 1173 prvič pojavi v vi-
rih, ter nato predstavili prehod gradu v nove roke (Ptujskih) in prihod rod-
bine »novih Kacenštajnskih«, ki so jih Ptujski pripeljali s seboj iz Koro-
ške. Pripadnike te nove rodbine smo na področju Šaleške doline spoznali
prvič leta 1243, ko tudi izvemo, da so že imeli svojo grobnico v Gornjegraj-
skem samostanu. Glede na to dejstvo je njihov prihod (in s tem tudi prehod
gradu Kacenštajn v ptujske roke) upravičeno postaviti vsaj za nekaj deset let
pred to prvo navedbo. To pomeni, da lahko upravičeno domnevamo, da so
Ptujski pridobili posest gradu Kacenštajn že kmalu po letu 1200, torej ta-
krat, ko je rodbina Dravsko/Šoštanjskih zgradila grad Šoštanj.
Dušan Kos je že postavil domnevo, ne da bi jo poskusil na navedenem
mestu tudi dokazati, da so novi Kacenštajnski prišli na področje Šaleške
doline s koroških posesti gospodov Ptujskih.245 To domnevo je mogoče s
pomočjo dostopnih virov še podkrepiti. Pripadnike rodbine Kacenštajn-
skih srečamo prvič omenjene v listini, povezani s koroškimi posestmi Ptuj-
skih, le dve leti po tem, ko jih sploh prvič spoznamo. 1245. leta sta ptujska
1318, april 30, Pliberk; prepis iz 14. stoletja v: ŠAM, Codex Henrici, fol. 45, št. 132; regest
v: RHSt, št. 961, 255; MDC VIII, št. 418, 126. Še: 1318, junij 16, Nürnberg; prepis iz 14.
stoletja v ŠAM, Codex Henrici, fol. 53, št. 167; regesta v MDC VIII, št. 427, 129; RHSt, št.
980, 260. Tudi: I. Orožen, Das Dekanat Schallthal, 414s. Tega dne je prodajo odobril nem-
ški kralj, Habsburžan Friderik (Lepi).
D. Kos, Med gradom in mestom, 73.
