Page 263 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 263
Šaleška dolina
10 mark posesti, in sicer 4 hube pri »Preileis« (Prelska), 3 hube pri
»Ponikel« (Ponikva), 3 hube pri »Fresawe« (Brezova, del Škal), 3
pri »Cel« (Selo v Paki pri Velenju), 1 pri »Tresimir« (Družmirje) in
2 v »Huntstorff« (Pesje). Posesti v Prelski in Ponikvi spadajo v tisti
sklop posesti, ki so jih Vovbržani pridobili s krškimi posestmi gradu
Ekenštajn. Navedena listina sugerira, da v vzhodnem delu Šaleške do-
line Vovbržani niso upravljali le krških fevdov, temveč so imeli na tem
področju tudi svoje alode, ki so jih lahko svobodno podarjali drugim.
Navedene hube v Brezovi in Selu so sodile v sklop posesti gradu Turn,
medtem ko je bila posest v Družmirju in tudi Pesju del šoštanjskih po-
sesti.233
Kljub tej poravnavi se spor med samostanom in njegovimi odvetni-
ki še ni docela pomiril. Zato so mu leta 1311 grofa Herman in Fride-
rik Vovbrška ter grofica Adelajda iz svojega šoštanjskega urbarja po-
delili svoja lastna posestva v vrednosti 10 mark.234 Že dve leti prej so
se Vovbržani obvezali poravnati škodo v višini 10 mark; zanjo so (kot
smo videli) obljubili podeliti samostanu zgoraj navedene posesti. Ker
je samostan kljub zavlačevanju grofov (katerim seveda ni ustrezalo, da
se kar tako odrečejo svojim posestim) očitno vztrajal, da poravnajo do-
govorjeno, so bili Vovbržani prisiljeni podelitev ponoviti, le da so to-
krat obljubili nekoliko drugačne posesti. Odločili so se, da bodo po-
delili le posesti iz šoštanjskega in turnskega urbarja. Obljubili so pode-
liti za 4 marke posesti v Zavodnjah,235 za 2 marki v Pesju,236 za 2 mar-
ki v Selu,237 za eno marko posesti v Brezovi,238 1 hubo v Družmirju,239
To trditev dokazujemo tudi s podatki iz ohranjenih šoštanjskih urbarjev, v katerih naj-
demo v okviru posesti gospoščine Šoštanj naštete tudi posesti v Družmirju in Pesju.
Najstarejši urbar je nastal konec 15. stoletja in ga hranijo v StLA Graz, Stockurbare, f.
67, št. 156. V isti zbirki so še ohranjeni urbarji iz let 1575, junij 4 (f. 68, št. 157); 1578,
februar 28 (f. 69, št. 158), in 1594, januar 24 (f. 70, št. 159).
1311, avgust 24, Gornji Grad; regest v: RHSt, št. 305, 85; MDC VIII, št. 60, 21; CKL,
št. 90, 107.
»/A/n dem Zoboden und an dem Cosel, da Jacob und Michel und Mert und Jans auf
gesessen sint, unt im Stan ein Michel, und in dem Lesnich, da ein Rudolf auf gegessen
ist ...« Za lociranje glej: T. Ravnikar, Prispevek k srednjeveški topografiji Šaleške doli-
ne, ČZN NV 70 (1999), 1–2, 63s.
»Hunstorf da ein Jans und ein Geori auf gesessen ist.«
»/Z/e Cel da Marin und ein Thomas und Crepich auf gesessen ist« in še eno pustoto,
ki je vredna 66 pfenigov.
»/Z/e Fresach ain march geltes an ains min zwainzech pfeninge, da ein Marko und ein
witbe und ein Jans auf gesessen ist ...«
»/I/n dem Stresimir da ein Jans aufgesessen ist ...«
10 mark posesti, in sicer 4 hube pri »Preileis« (Prelska), 3 hube pri
»Ponikel« (Ponikva), 3 hube pri »Fresawe« (Brezova, del Škal), 3
pri »Cel« (Selo v Paki pri Velenju), 1 pri »Tresimir« (Družmirje) in
2 v »Huntstorff« (Pesje). Posesti v Prelski in Ponikvi spadajo v tisti
sklop posesti, ki so jih Vovbržani pridobili s krškimi posestmi gradu
Ekenštajn. Navedena listina sugerira, da v vzhodnem delu Šaleške do-
line Vovbržani niso upravljali le krških fevdov, temveč so imeli na tem
področju tudi svoje alode, ki so jih lahko svobodno podarjali drugim.
Navedene hube v Brezovi in Selu so sodile v sklop posesti gradu Turn,
medtem ko je bila posest v Družmirju in tudi Pesju del šoštanjskih po-
sesti.233
Kljub tej poravnavi se spor med samostanom in njegovimi odvetni-
ki še ni docela pomiril. Zato so mu leta 1311 grofa Herman in Fride-
rik Vovbrška ter grofica Adelajda iz svojega šoštanjskega urbarja po-
delili svoja lastna posestva v vrednosti 10 mark.234 Že dve leti prej so
se Vovbržani obvezali poravnati škodo v višini 10 mark; zanjo so (kot
smo videli) obljubili podeliti samostanu zgoraj navedene posesti. Ker
je samostan kljub zavlačevanju grofov (katerim seveda ni ustrezalo, da
se kar tako odrečejo svojim posestim) očitno vztrajal, da poravnajo do-
govorjeno, so bili Vovbržani prisiljeni podelitev ponoviti, le da so to-
krat obljubili nekoliko drugačne posesti. Odločili so se, da bodo po-
delili le posesti iz šoštanjskega in turnskega urbarja. Obljubili so pode-
liti za 4 marke posesti v Zavodnjah,235 za 2 marki v Pesju,236 za 2 mar-
ki v Selu,237 za eno marko posesti v Brezovi,238 1 hubo v Družmirju,239
To trditev dokazujemo tudi s podatki iz ohranjenih šoštanjskih urbarjev, v katerih naj-
demo v okviru posesti gospoščine Šoštanj naštete tudi posesti v Družmirju in Pesju.
Najstarejši urbar je nastal konec 15. stoletja in ga hranijo v StLA Graz, Stockurbare, f.
67, št. 156. V isti zbirki so še ohranjeni urbarji iz let 1575, junij 4 (f. 68, št. 157); 1578,
februar 28 (f. 69, št. 158), in 1594, januar 24 (f. 70, št. 159).
1311, avgust 24, Gornji Grad; regest v: RHSt, št. 305, 85; MDC VIII, št. 60, 21; CKL,
št. 90, 107.
»/A/n dem Zoboden und an dem Cosel, da Jacob und Michel und Mert und Jans auf
gesessen sint, unt im Stan ein Michel, und in dem Lesnich, da ein Rudolf auf gegessen
ist ...« Za lociranje glej: T. Ravnikar, Prispevek k srednjeveški topografiji Šaleške doli-
ne, ČZN NV 70 (1999), 1–2, 63s.
»Hunstorf da ein Jans und ein Geori auf gesessen ist.«
»/Z/e Cel da Marin und ein Thomas und Crepich auf gesessen ist« in še eno pustoto,
ki je vredna 66 pfenigov.
»/Z/e Fresach ain march geltes an ains min zwainzech pfeninge, da ein Marko und ein
witbe und ein Jans auf gesessen ist ...«
»/I/n dem Stresimir da ein Jans aufgesessen ist ...«
