Page 198 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 198
V primežu medplemiških prerivanj
Gradcu formalno uspela ohraniti vse do leta 1362, ko si jo je prisvojil voj-
voda Rudolf IV. Posest so patriarhi podeljevali v fevd najprej Spanheimom
ter nato grofom Tirolskim,11 lastili pa so si jo mnogi drugi, med njimi tudi
vojvoda Otokar Přemysl.12
Vovbržani si zato seveda niso mogli obetati uspeha, če bi se še sami zače-
li potegovati za to posest. Njihov interes se je zato obrnil v Šaleško dolino,
ko sta, kot smo že poudarili, v kratkem času izumrli rodbini Ortov in Dra-
vsko/Šoštanjskih (verjetno pa sredi 13. stoletja izumre tudi prvotna druži-
na Šaleških), ki sta imeli svoja posestva na tem področju in ki so sedaj po-
stala prazna. Grofje Vovbrški so bili s Šoštanjskimi že od prve polovice 12.
stoletja dalje tudi v ne povsem točno določljivem (verjetno kognatskem) so-
rodstvenem razmerju,13 kar je seveda še dodatno olajšalo izbiro.
Prva posest, za katero lahko z gotovostjo ugotovimo, da je v Šaleški doli-
ni prešla v roke družine grofov Vovbrških, pa ni bila nobena od nekdanjih
šoštanjskih ali ortskih posesti, temveč je bila to krška gospoščina Eken-
štajn. Leta 1282 je Ortolf iz Kraiga na Koroškem skupaj z ženo Hiltrudo
prodal posest Ekenštajna Ulriku in Neži Vovbrškima za 150 mark srebra.14
Zanimivo je, da je ta posest, ki je bila sicer last krške škofije, pripadla Ortol-
fu Kraigu in njegovi ženi z dediščino po njunih prednikih.15 Kdo so bili ti
in kako dolgo so imeli Kraigi ekenštajnsko posest v fevdu? Leta 1224 izve-
bus utriusque sexus et heredibus eorum ecclesie Aquilegensi libere dedit et ad proprium tra-
didit perpetuo possidendam«). Več o tej podelitvi v prejšnjem poglavju.
D. Kos, Med gradom in mestom, 190.
Glej: J. Mlinarič, Župnija sv. Pankracija pri Slovenj Gradcu do pridružitve ljubljanski škofiji
leta 1533, 101–149 (za navedeno problematiko predvsem stran 114). Johann Skuk, Geschich-
te der Pfarre Slovenj Gradec, Koroški zbornik 1, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec 1996,
7–31, in Koroški zbornik 2, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec 1997, 9–33 (predvsem po-
glavje Boj oglejskih patriarhov za Slovenj Gradec), Koroški zbornik 1, 20–25.
O sorodstvu med obema družinama lahko z veliko mero gotovosti govorimo od pojava imen
Viljem – Pilgrim pri obeh rodbinah. Ti dve imeni se v Dravsko/Šoštanjski družini pojavita
med letoma 1106 in 1136 z dvema bratoma, pri Vovbrških pa poznamo ime Viljem od leta
1072, ko se pojavi prvi vovbrški grof s tem imenom, in ime Pilgrim med letoma 1103 in 1144,
ko poznamo Pilgrima, imenovanega po Hohenwartu oz. Pozzuolu.
1282, marec 8, Laško; objavljeno v: MDC V, št. 510, 325 (»in Schaelchtal cum superiori tur-
re Ekkenstein cum rebus et hominibus, cultis et incultis, sive in nostra potestate fuerunt vel
extra possessis vel in possessis, quesitis et inquirendis cum venationibus, piscationibus, pratis,
pascuis, advocaciis, homagiis et ecclesiarum iuris patronatus, molendis, aquis et aquarumque
decessibus vendidimus domino nostro Vlrico nobili comiti de Hevnnburch et domine nostre
Agneti inclite (consorte) chori sue et eorum liberis pro centum et quinque marcis argenti«).
Dušan Kos (Med gradom in mestom, 65) domneva, da sta bila Ortolf Kraig in žena kot delna
odvetnika Krške škofije graditelja in da je grad nastal v njunem času, vendar je iz listine raz-
vidno, da sta dobila grad kot dediščino od svojih prednikov, zaradi česar ta domneva ne more
zdržati.
Gradcu formalno uspela ohraniti vse do leta 1362, ko si jo je prisvojil voj-
voda Rudolf IV. Posest so patriarhi podeljevali v fevd najprej Spanheimom
ter nato grofom Tirolskim,11 lastili pa so si jo mnogi drugi, med njimi tudi
vojvoda Otokar Přemysl.12
Vovbržani si zato seveda niso mogli obetati uspeha, če bi se še sami zače-
li potegovati za to posest. Njihov interes se je zato obrnil v Šaleško dolino,
ko sta, kot smo že poudarili, v kratkem času izumrli rodbini Ortov in Dra-
vsko/Šoštanjskih (verjetno pa sredi 13. stoletja izumre tudi prvotna druži-
na Šaleških), ki sta imeli svoja posestva na tem področju in ki so sedaj po-
stala prazna. Grofje Vovbrški so bili s Šoštanjskimi že od prve polovice 12.
stoletja dalje tudi v ne povsem točno določljivem (verjetno kognatskem) so-
rodstvenem razmerju,13 kar je seveda še dodatno olajšalo izbiro.
Prva posest, za katero lahko z gotovostjo ugotovimo, da je v Šaleški doli-
ni prešla v roke družine grofov Vovbrških, pa ni bila nobena od nekdanjih
šoštanjskih ali ortskih posesti, temveč je bila to krška gospoščina Eken-
štajn. Leta 1282 je Ortolf iz Kraiga na Koroškem skupaj z ženo Hiltrudo
prodal posest Ekenštajna Ulriku in Neži Vovbrškima za 150 mark srebra.14
Zanimivo je, da je ta posest, ki je bila sicer last krške škofije, pripadla Ortol-
fu Kraigu in njegovi ženi z dediščino po njunih prednikih.15 Kdo so bili ti
in kako dolgo so imeli Kraigi ekenštajnsko posest v fevdu? Leta 1224 izve-
bus utriusque sexus et heredibus eorum ecclesie Aquilegensi libere dedit et ad proprium tra-
didit perpetuo possidendam«). Več o tej podelitvi v prejšnjem poglavju.
D. Kos, Med gradom in mestom, 190.
Glej: J. Mlinarič, Župnija sv. Pankracija pri Slovenj Gradcu do pridružitve ljubljanski škofiji
leta 1533, 101–149 (za navedeno problematiko predvsem stran 114). Johann Skuk, Geschich-
te der Pfarre Slovenj Gradec, Koroški zbornik 1, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec 1996,
7–31, in Koroški zbornik 2, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec 1997, 9–33 (predvsem po-
glavje Boj oglejskih patriarhov za Slovenj Gradec), Koroški zbornik 1, 20–25.
O sorodstvu med obema družinama lahko z veliko mero gotovosti govorimo od pojava imen
Viljem – Pilgrim pri obeh rodbinah. Ti dve imeni se v Dravsko/Šoštanjski družini pojavita
med letoma 1106 in 1136 z dvema bratoma, pri Vovbrških pa poznamo ime Viljem od leta
1072, ko se pojavi prvi vovbrški grof s tem imenom, in ime Pilgrim med letoma 1103 in 1144,
ko poznamo Pilgrima, imenovanega po Hohenwartu oz. Pozzuolu.
1282, marec 8, Laško; objavljeno v: MDC V, št. 510, 325 (»in Schaelchtal cum superiori tur-
re Ekkenstein cum rebus et hominibus, cultis et incultis, sive in nostra potestate fuerunt vel
extra possessis vel in possessis, quesitis et inquirendis cum venationibus, piscationibus, pratis,
pascuis, advocaciis, homagiis et ecclesiarum iuris patronatus, molendis, aquis et aquarumque
decessibus vendidimus domino nostro Vlrico nobili comiti de Hevnnburch et domine nostre
Agneti inclite (consorte) chori sue et eorum liberis pro centum et quinque marcis argenti«).
Dušan Kos (Med gradom in mestom, 65) domneva, da sta bila Ortolf Kraig in žena kot delna
odvetnika Krške škofije graditelja in da je grad nastal v njunem času, vendar je iz listine raz-
vidno, da sta dobila grad kot dediščino od svojih prednikov, zaradi česar ta domneva ne more
zdržati.
