Page 201 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13

Šaleška dolina 

Grad Helfenberg se prvič posredno ome-
nja leta 1251 v izvornem imenu krškega vaza-
la Henrika.22 Ta nastopa v omenjeni listini, s
katero je krški škof Ulrik podelil v fevd Fri-
deriku V. Ptujskemu in Henriku Svibenjske-
mu gradova Planina in Podsreda. Med pri-
čami so poleg grofa Hermana iz Ortenburga
(brat krškega škofa Ulrika) našteti še ptujski
in krški vazali. Henrik Helfenberški (»Hei-
nricus de Helfenberch«) pa, značilno, nasto-
pa med sorodnikoma Nikolajem iz Lember-
ga (»Nycolaus de Lewenberch«) in Bertol-
dom iz Ranšperka (»Bertholdus de Rabens-
berch«). Trditev, da je bil Henrik Helfen-
berški sorodnik Ranšperško/Lemberških, je
potrebno razložiti. Leta 1256 je Henrik Hel-
fenberški pečatil listino svoje žene Wilbur-
ge s pečatom Ortolfa z Ranšperka.23 Očitno
je, da sta morala biti Ortolf iz Ranšperka in
Henrik iz Helfenberga sorodnika, saj druga-
če takšno posojanje ne bi bilo verjetno. Ka-
kšno je bilo torej sorodstveno razmerje, o ka-
terem je govora v tem primeru? Za odgovor
na to vprašanje bomo ubrali dve poti, za ka-
teri upamo, da se bosta na neki točki sreča-
li in omogočili vsaj najverjetnejši odgovor na
zastavljeno vprašanje.

Posest zahodno od Helfenberga je krška
škofija upravljala z gradu Ekenštajn in od
druge polovice 13. stoletja dalje tudi s sose-
dnjega gradu Šalek. Poleg tega pa smo na po-
dročju Dobrove pri Bevčah že omenili tudi
dvorec Gutenhard. Za to posest izvemo pr-
vič leta 1224 v že zgoraj obravnavani prodaj-

 1251, avgust 6, Bizeljsko, objavljeno v: Gradivo VI/1,
št. 141, 165, 166; StUB III, št. 97, 162.

 1256, marec 12, Pilštajn; objavljeno v: GZM I/92;
StUB III, št. 193, 277, 278. Opis grba je mogoče naj-
ti v StUB.