Page 199 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 199
Šaleška dolina
mo, da sta Engelbert iz Strassburga in njegova žena Elizabeta prodala Or-
tolfu Ranšperškemu (»Ortolfus de Rauensperch«) posest »Harde«, kjer
so bili vinogradi, za 60 mark breških novcev.16 To posest je že Zahn lociral
v soseščino Ranšperka, Ljudmil Hauptmann pa je uspešno umestil navede-
ni »Harde« na področje Črnove pri Velenju, kjer še danes najdemo pozno-
srednjeveški dvorec Gutenhart/Dobrova.17 V neposredni bližini teh pose-
sti leži grad Ekenštajn, ki je tudi imel v okolici Gutenharta/Dobrove svo-
ja posestva, kot to dokazuje najstarejši ohranjeni urbar ekenštajnske gospo-
ščine, nastal okoli leta 1480.18 Kdo je bil ta Ortolf Ranšperški? Pri pregle-
du zgodovine gradu Ranšperk pri Dobrni ga ne omenjata ne Hans Pirche-
gger19 ne Dušan Kos.20 V prvi polovici 13. stoletja poznamo na Ranšper-
ku Ušalka (1189–1231), Bertolda I. (1192–1203) ter njegova sinova Engel-
skalka (1197–1211) in Bertolda II. (1203–1251).21 Ime Ortolf, ki sicer na-
miguje na predstavnika družine Konjiških, je v 13. stoletju že tako pogo-
sto, da zaradi njega ni mogoče z gotovostjo sklepati na katerokoli provini-
enco Ranšperškega. Vendar pa nek dogodek, ki se je zgodil le nekaj let pred
obravnavano podelitvijo, omogoča, da nekoliko razsvetlimo ozadje zgodbe
in tudi samo provinienco »našega« Ortolfa.
Za odgovore na zastavljeno vprašanje se bomo morali podati do gradu
Helfenberg. Grad Helfenberg je nastal kot krški fevd vrh kopastega gri-
ča nad sotesko Pirešice na križišču, kjer sta se že v srednjem veku od ceste
Žalec–Velenje–Mislinjska dolina odcepili stranska pot v smeri proti Ar-
načam (Šentilju) in (pomembnejša) proti Dobrni oz. trem drugim krškim
gradovom: Ranšperku, Lembergu in Dobrni ter seveda proti Vitanju in
trgu Vojniku. Grad je torej ležal na strateško pomembnem mestu in je imel
s svojo lego na robu krškega ozemlja v očeh krških škofov temu primerno
in pomembno mesto.
1224, marec 29, Strassburg ; objavljeno v: StUB III, št. 32, 27; Kos, Gradivo V, št. 390, 199.
Lj. Hauptmann, Ocena Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark, dodatek zvezkom I. do
III, izd. Hans Pirchegger in Otto Dungern, ZČ 4 (1950), 247. O dvorcu Gutenhart/Dobro-
va glej v: I. Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 3, Spodnja Savinjska dolina, 37s.
Urbar hrani StLA Graz, Stockurbare, f. 9/16.
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städ-
te und Märkte, München 1962, 216.
Dušan Kos, Med gradom in mestom, 96. Opozarja pa na strani 71 citiranega dela na listino iz
leta 1256, s katero je Ortolf iz Ranšperka »posodil« svoj pečat Henriku Helfenberškemu, z
njim je nato slednji pečatil listino svoje žene Wilburge, rojene Freudenberške (1256, marec
12, Pilštanj; objavljeno v: GZM I/92; StUB III, št. 193, 277, 278). Enako neomenjanje Ortol-
fa tudi v: D. Kos, Vitez in grad, 363.
D. Kos, n. m.
mo, da sta Engelbert iz Strassburga in njegova žena Elizabeta prodala Or-
tolfu Ranšperškemu (»Ortolfus de Rauensperch«) posest »Harde«, kjer
so bili vinogradi, za 60 mark breških novcev.16 To posest je že Zahn lociral
v soseščino Ranšperka, Ljudmil Hauptmann pa je uspešno umestil navede-
ni »Harde« na področje Črnove pri Velenju, kjer še danes najdemo pozno-
srednjeveški dvorec Gutenhart/Dobrova.17 V neposredni bližini teh pose-
sti leži grad Ekenštajn, ki je tudi imel v okolici Gutenharta/Dobrove svo-
ja posestva, kot to dokazuje najstarejši ohranjeni urbar ekenštajnske gospo-
ščine, nastal okoli leta 1480.18 Kdo je bil ta Ortolf Ranšperški? Pri pregle-
du zgodovine gradu Ranšperk pri Dobrni ga ne omenjata ne Hans Pirche-
gger19 ne Dušan Kos.20 V prvi polovici 13. stoletja poznamo na Ranšper-
ku Ušalka (1189–1231), Bertolda I. (1192–1203) ter njegova sinova Engel-
skalka (1197–1211) in Bertolda II. (1203–1251).21 Ime Ortolf, ki sicer na-
miguje na predstavnika družine Konjiških, je v 13. stoletju že tako pogo-
sto, da zaradi njega ni mogoče z gotovostjo sklepati na katerokoli provini-
enco Ranšperškega. Vendar pa nek dogodek, ki se je zgodil le nekaj let pred
obravnavano podelitvijo, omogoča, da nekoliko razsvetlimo ozadje zgodbe
in tudi samo provinienco »našega« Ortolfa.
Za odgovore na zastavljeno vprašanje se bomo morali podati do gradu
Helfenberg. Grad Helfenberg je nastal kot krški fevd vrh kopastega gri-
ča nad sotesko Pirešice na križišču, kjer sta se že v srednjem veku od ceste
Žalec–Velenje–Mislinjska dolina odcepili stranska pot v smeri proti Ar-
načam (Šentilju) in (pomembnejša) proti Dobrni oz. trem drugim krškim
gradovom: Ranšperku, Lembergu in Dobrni ter seveda proti Vitanju in
trgu Vojniku. Grad je torej ležal na strateško pomembnem mestu in je imel
s svojo lego na robu krškega ozemlja v očeh krških škofov temu primerno
in pomembno mesto.
1224, marec 29, Strassburg ; objavljeno v: StUB III, št. 32, 27; Kos, Gradivo V, št. 390, 199.
Lj. Hauptmann, Ocena Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark, dodatek zvezkom I. do
III, izd. Hans Pirchegger in Otto Dungern, ZČ 4 (1950), 247. O dvorcu Gutenhart/Dobro-
va glej v: I. Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 3, Spodnja Savinjska dolina, 37s.
Urbar hrani StLA Graz, Stockurbare, f. 9/16.
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städ-
te und Märkte, München 1962, 216.
Dušan Kos, Med gradom in mestom, 96. Opozarja pa na strani 71 citiranega dela na listino iz
leta 1256, s katero je Ortolf iz Ranšperka »posodil« svoj pečat Henriku Helfenberškemu, z
njim je nato slednji pečatil listino svoje žene Wilburge, rojene Freudenberške (1256, marec
12, Pilštanj; objavljeno v: GZM I/92; StUB III, št. 193, 277, 278). Enako neomenjanje Ortol-
fa tudi v: D. Kos, Vitez in grad, 363.
D. Kos, n. m.
