Page 190 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 190
V primežu medplemiških prerivanj
tožbo, je vojvoda Ulrik določil tri razsojeval-
ce, ki so morali omenjeno pritožbo preveri-
ti na terenu. Ti trije razsojevalci so bili Her-
man iz Hekenberga, Gundaker iz Turna in
gornjegrajski gradiščan Herman (»castella-
no de Obernburg«). Ko bomo v nadaljnjem
besedilu obravnavali grad Turn in njego-
ve prebivalce, bomo opozorili na dejstvo, da
so bili v 13. stoletju Turnski in Hekenberški
gospodje iz iste družine ter da najdemo isto
osebo imenovano enkrat po enem drugič po
drugem gradu. Tako je gotovo, da sta bila
razsojevalca Gundaker in Herman bližnja
sorodnika, najverjetneje brata, ime gornje-
grajskega gradiščana »Herman« pa pritrju-
je možnosti, da je bil tudi ta iz iste rodbine
ter da sta opat in vojvoda določila za razso-
jevalce spora tri pripadnike rodbine, katere
člani so bili kunšperški ministeriali in zato
pri sporu nevtralni, poleg tega pa so bili kot
sosedi dobro seznanjeni z razmerami in tudi
zato kompetentni pri razsojanju. 4. julija leta
1268 so ti razsojevalci sporočili svojo odloči-
tev, ki je bila v prid samostanu. Tega dne so
se namreč zbrali na omenjeni mejni črti sku-
paj še z gornjegrajskim opatom Janezom, vse-
mi oglejskimi ministeriali, ki so bili v gornje-
grajskem okraju, ter še z drugimi »pravični-
mi in poštenimi ljudmi«, (oglejskimi ali/in
samostanskimi podložniki) vsega skupaj naj
bi bilo zbranih več kot 500 ljudi. Iz te mno-
žice so najprej izvolili enaindvajset pravičnih
in poštenih predstavnikov ter nato še med
temi enaindvajsetimi sedem verodostojnih
mož, in sicer samostanske svečenike Eber-
harda, Konrada in Gebharda, dalje diakona
Bernharda in iz vrst laikov še plemenite Her-
mana, Janeza »Cocus« in Hermana iz Lo-
žnice (Owe), kastelane v Gornjem Gradu. Ti
tožbo, je vojvoda Ulrik določil tri razsojeval-
ce, ki so morali omenjeno pritožbo preveri-
ti na terenu. Ti trije razsojevalci so bili Her-
man iz Hekenberga, Gundaker iz Turna in
gornjegrajski gradiščan Herman (»castella-
no de Obernburg«). Ko bomo v nadaljnjem
besedilu obravnavali grad Turn in njego-
ve prebivalce, bomo opozorili na dejstvo, da
so bili v 13. stoletju Turnski in Hekenberški
gospodje iz iste družine ter da najdemo isto
osebo imenovano enkrat po enem drugič po
drugem gradu. Tako je gotovo, da sta bila
razsojevalca Gundaker in Herman bližnja
sorodnika, najverjetneje brata, ime gornje-
grajskega gradiščana »Herman« pa pritrju-
je možnosti, da je bil tudi ta iz iste rodbine
ter da sta opat in vojvoda določila za razso-
jevalce spora tri pripadnike rodbine, katere
člani so bili kunšperški ministeriali in zato
pri sporu nevtralni, poleg tega pa so bili kot
sosedi dobro seznanjeni z razmerami in tudi
zato kompetentni pri razsojanju. 4. julija leta
1268 so ti razsojevalci sporočili svojo odloči-
tev, ki je bila v prid samostanu. Tega dne so
se namreč zbrali na omenjeni mejni črti sku-
paj še z gornjegrajskim opatom Janezom, vse-
mi oglejskimi ministeriali, ki so bili v gornje-
grajskem okraju, ter še z drugimi »pravični-
mi in poštenimi ljudmi«, (oglejskimi ali/in
samostanskimi podložniki) vsega skupaj naj
bi bilo zbranih več kot 500 ljudi. Iz te mno-
žice so najprej izvolili enaindvajset pravičnih
in poštenih predstavnikov ter nato še med
temi enaindvajsetimi sedem verodostojnih
mož, in sicer samostanske svečenike Eber-
harda, Konrada in Gebharda, dalje diakona
Bernharda in iz vrst laikov še plemenite Her-
mana, Janeza »Cocus« in Hermana iz Lo-
žnice (Owe), kastelane v Gornjem Gradu. Ti
