Page 189 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 189
Obdobje od srede 13. stoletja do izumrtja grofov Vovbrških ...
prišel vojvoda v Gornjegrajski samostan ter mu 13. decembra 1257 pode-
lil osem hub, in sicer tri v vasi, imenovani »Spizholz«, in pet v Markovni-
ku (»quinque in Marcowem manent«) v Podveži pri Lučah.18 Imenova-
ne hube je vojvoda oprostil vseh obveznosti, tako da ne on ne njegovi lju-
dje niso imeli nobenih pravic do njih (»excluso quolibet iure nostro, et eti-
am iure uexatorio iudicis nostri, officialis nostri, preconum nostrorum seu
etiam venatorum«), ter določil, da naj služijo dohodki s teh kmetij kot na-
domestilo za solne dajatve. Poleg tega je vojvoda potrdil, da naj ljudje, ki so
povezani v pašno skupnost (»animalibus communitatis«), na teh hubah
služijo samostanu s svojimi pašniki, travniki in vodami ter z vsemi dohod-
ki in odhodki. Zato pa sta gornjegrajski opat (Henik II., 1247–1268) in
konvent obljubila vojvodi, da bodo vsak teden molili (in sicer v četrtek in v
soboto) dve peti maši v čast Bogu in božji materi Mariji.
Leta 1263 je vojvoda Ulrik izdal novo listino, vezano na Gornjegrajski
samostan. 29. junija tega leta je potrdil samostanu posesti, ki so mu pripa-
dle po smrti Hartnida VI. iz Orta.19 O dogodkih, ki so bili vezani na druži-
no Ortov, in tudi o vsebini te listine smo govorili že v posebnem poglavju,
posvečenem njihovim posestim v Savinjski in Šaleški dolini, zato na tem
mestu ne bomo ponavljali že povedanega.
Med Ulrikom III. Spanheimom oz. njegovimi upravitelji posesti na eni
strani in Gornjegrajskim samostanom je prišlo nekaj let po izdaji zgoraj
navedene listine do spora, povezanega s potekom meje med samostanski-
mi posestmi in posestmi koroškega vojvode. Leta 1268 je umrl gornjegraj-
ski opat Henrik II. (opat med letoma 1247 in 1268). Verjetno se je že v nje-
govem času razplamtel spor, katerega rešitve se je takoj lotil njegov nasle-
dnik, opat Janez (1268–ok. 1287). Pritožil se je pri Ulriku, da on (vojvoda)
in njegovi ljudje kršijo samostansko posest na predelu, ki se imenuje »Za
vrati« (»in loco qui Retroportam dicitur«),20 ter na Olševi in v Ložečkem
grabnu, kjer teče meja po grebenu, ki je tudi razvodje.21 Da bi razrešil to pri-
1257, december 13, Gornji Grad; objavljeno v: StUB III, št. 239, 327–328. Izvleček tudi v po-
trditvi kralja Rudolfa Habsburškega iz leta 1277 v: NALJ KAL f. 82/55. Prim. tudi: I. Oro-
žen, Das Benediktinerstift Oberburg, 39.
1263, junij 29, Kamnik; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
811; objavljeno v: StUB IV, št. 103, 65; CKL, št. 34, 56, 57.
Kmetija Zavratnik na pobočju Raduhe v predelu Igle med Lučami in Solčavo. Za lokacijo
glej: P. Blaznik, Topografija II, 531.
1268, pred julij 4; objavljeno v: StUB IV, št. 287, 171, in MDC IV, št. 2871, 685, 686. Glej
tudi I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 48, 49 (»videlicet in alpibus que nuncupatur
Erlaw et Losekche, in quibus limites confinium suorum esse asserit iuxta inicium decursus
aque pluvialis quam vulgus regenwasser appellat«).
prišel vojvoda v Gornjegrajski samostan ter mu 13. decembra 1257 pode-
lil osem hub, in sicer tri v vasi, imenovani »Spizholz«, in pet v Markovni-
ku (»quinque in Marcowem manent«) v Podveži pri Lučah.18 Imenova-
ne hube je vojvoda oprostil vseh obveznosti, tako da ne on ne njegovi lju-
dje niso imeli nobenih pravic do njih (»excluso quolibet iure nostro, et eti-
am iure uexatorio iudicis nostri, officialis nostri, preconum nostrorum seu
etiam venatorum«), ter določil, da naj služijo dohodki s teh kmetij kot na-
domestilo za solne dajatve. Poleg tega je vojvoda potrdil, da naj ljudje, ki so
povezani v pašno skupnost (»animalibus communitatis«), na teh hubah
služijo samostanu s svojimi pašniki, travniki in vodami ter z vsemi dohod-
ki in odhodki. Zato pa sta gornjegrajski opat (Henik II., 1247–1268) in
konvent obljubila vojvodi, da bodo vsak teden molili (in sicer v četrtek in v
soboto) dve peti maši v čast Bogu in božji materi Mariji.
Leta 1263 je vojvoda Ulrik izdal novo listino, vezano na Gornjegrajski
samostan. 29. junija tega leta je potrdil samostanu posesti, ki so mu pripa-
dle po smrti Hartnida VI. iz Orta.19 O dogodkih, ki so bili vezani na druži-
no Ortov, in tudi o vsebini te listine smo govorili že v posebnem poglavju,
posvečenem njihovim posestim v Savinjski in Šaleški dolini, zato na tem
mestu ne bomo ponavljali že povedanega.
Med Ulrikom III. Spanheimom oz. njegovimi upravitelji posesti na eni
strani in Gornjegrajskim samostanom je prišlo nekaj let po izdaji zgoraj
navedene listine do spora, povezanega s potekom meje med samostanski-
mi posestmi in posestmi koroškega vojvode. Leta 1268 je umrl gornjegraj-
ski opat Henrik II. (opat med letoma 1247 in 1268). Verjetno se je že v nje-
govem času razplamtel spor, katerega rešitve se je takoj lotil njegov nasle-
dnik, opat Janez (1268–ok. 1287). Pritožil se je pri Ulriku, da on (vojvoda)
in njegovi ljudje kršijo samostansko posest na predelu, ki se imenuje »Za
vrati« (»in loco qui Retroportam dicitur«),20 ter na Olševi in v Ložečkem
grabnu, kjer teče meja po grebenu, ki je tudi razvodje.21 Da bi razrešil to pri-
1257, december 13, Gornji Grad; objavljeno v: StUB III, št. 239, 327–328. Izvleček tudi v po-
trditvi kralja Rudolfa Habsburškega iz leta 1277 v: NALJ KAL f. 82/55. Prim. tudi: I. Oro-
žen, Das Benediktinerstift Oberburg, 39.
1263, junij 29, Kamnik; originalna perg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine
811; objavljeno v: StUB IV, št. 103, 65; CKL, št. 34, 56, 57.
Kmetija Zavratnik na pobočju Raduhe v predelu Igle med Lučami in Solčavo. Za lokacijo
glej: P. Blaznik, Topografija II, 531.
1268, pred julij 4; objavljeno v: StUB IV, št. 287, 171, in MDC IV, št. 2871, 685, 686. Glej
tudi I. Orožen, Das Benediktinerstift Oberburg, 48, 49 (»videlicet in alpibus que nuncupatur
Erlaw et Losekche, in quibus limites confinium suorum esse asserit iuxta inicium decursus
aque pluvialis quam vulgus regenwasser appellat«).
