Page 71 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 71
ergence,
konvergence:
umetnost in/kot
znanost
Divergenca. Kaj pa Leonardo?
Še vedno običajne oziroma popularne predstave o umetnosti in zna-
nosti narekujejo razumevanje obeh kot dveh ločenih, med sabo nepo-
vezanih, avtonomnih družbenih sfer in tudi kultur, ki se med seboj precej
razlikujeta. Lahko ju mislimo kot dve avtonomni družbeni polji, pri čemer
med sodobnimi družbenimi polji obstajajo strukturalne in do neke mere
tudi funkcionalne homologije,1 a odprto je vprašanje, ali se polja drugo
drugemu (morda zaradi podobnosti) tudi približujejo in celo prepletajo, ali
agensi, ki prihajajo iz različnih družbenih polj (znanstvenega in umetno-
stnega), med seboj sodelujejo, pa tudi vprašanje, kakšna je bila glede na so-
dobnost situacija v modernosti. Ali naj se povsem strinjamo s Paolom Ros-
sijem, ki dobro pozna rojstvo moderne znanosti v Evropi in pravi takole:
»Velike izbire, ki so bile temelj moderne znanosti (matematicizem, korpu-
skularna teorija oziroma korpuskularicizem in mehanicizem), so pripelja-
le tisto, kar imenujemo umetnost, in tisto, kar imenujemo znanost, na raz-
lične poti; na potovanje k različnima obzorjema, ki sta zelo divergentni in
ki se postopno oddaljujeta. Poskus, da bi ju zbližali in ju ponovno spojili, je
prizadevanje, za katero se zdi, da nima več nikakršnega smisla.«2 Kajti vse
več glasov v sodobnosti opozarja na močno tendenco umetnosti, da bi se
približala in prepletla z znanostjo. V publikaciji Art & Science. Creative Fu-
1 Pierre Bourdieu, »The Intellectual Field: A World Apart«, 11–12.
2 Paolo Rossi, Rojstvo moderne znanosti v Evropi, Ljubljana: Založba /*cf., 2004 (Modra zbirka:
delajmo Evropo), 62.
konvergence:
umetnost in/kot
znanost
Divergenca. Kaj pa Leonardo?
Še vedno običajne oziroma popularne predstave o umetnosti in zna-
nosti narekujejo razumevanje obeh kot dveh ločenih, med sabo nepo-
vezanih, avtonomnih družbenih sfer in tudi kultur, ki se med seboj precej
razlikujeta. Lahko ju mislimo kot dve avtonomni družbeni polji, pri čemer
med sodobnimi družbenimi polji obstajajo strukturalne in do neke mere
tudi funkcionalne homologije,1 a odprto je vprašanje, ali se polja drugo
drugemu (morda zaradi podobnosti) tudi približujejo in celo prepletajo, ali
agensi, ki prihajajo iz različnih družbenih polj (znanstvenega in umetno-
stnega), med seboj sodelujejo, pa tudi vprašanje, kakšna je bila glede na so-
dobnost situacija v modernosti. Ali naj se povsem strinjamo s Paolom Ros-
sijem, ki dobro pozna rojstvo moderne znanosti v Evropi in pravi takole:
»Velike izbire, ki so bile temelj moderne znanosti (matematicizem, korpu-
skularna teorija oziroma korpuskularicizem in mehanicizem), so pripelja-
le tisto, kar imenujemo umetnost, in tisto, kar imenujemo znanost, na raz-
lične poti; na potovanje k različnima obzorjema, ki sta zelo divergentni in
ki se postopno oddaljujeta. Poskus, da bi ju zbližali in ju ponovno spojili, je
prizadevanje, za katero se zdi, da nima več nikakršnega smisla.«2 Kajti vse
več glasov v sodobnosti opozarja na močno tendenco umetnosti, da bi se
približala in prepletla z znanostjo. V publikaciji Art & Science. Creative Fu-
1 Pierre Bourdieu, »The Intellectual Field: A World Apart«, 11–12.
2 Paolo Rossi, Rojstvo moderne znanosti v Evropi, Ljubljana: Založba /*cf., 2004 (Modra zbirka:
delajmo Evropo), 62.
