Page 69 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 69
Odpiranje: k transumetnosti
bo odprla vrata osrednji evropski knjižnici vesoljskih znanosti in bo rezi-
denčni center za humanistično preučevanje raziskav vesolja.
Andrej Kamnik se glede svojega prototipa interaktivne dinamične ste-
ne dogovarja z znanstveniki, ki delujejo na področju ekološke rabe ener-
gije – ti vidijo interes v kombiniranju vizualnih in funkcionalnih rešitev,
saj bi Kamnikov prototip lahko uporabili tudi kot učinkovito sredstvo za
pridobivanje energije iz vetrnih virov. Znanstveno-tehnološko-ekološko so
utemeljeni tudi projekti Saša Sedlačka. Origami Space Race (Vesoljska tek-
ma origamijev, 2009) je tekma z japonsko raziskovalno skupino v pošilja-
nju ekoloških letal v vesolje. V letu 2010 Sedlaček prične s sklopom projek-
tov, v katerih se ukvarja z alternativnimi načini uporabe in zlorabe odpad-
kov. AcDcWc122 razkriva družbeno problematiko energetike, ki bo v bo-
doče ena osrednjih tem globalne politike, obenem pa (na humoren način)
kaže možnost alternativnega pridobivanja energije iz človeških fekalij, s ka-
tero bi lahko nadomestili že izginjajoča fosilna goriva. Projekt skuša mimo
globalnih političnih sistemov nagovoriti posameznika. Sedlaček se referi-
ra tudi na polje psihoanalize in ugotovitev Slavoja Žižka, da se v središču
naše lokalne čistoče, ki ustreza določenemu higienskemu standardu, ki ve-
lja v razvitem svetu, skriva črna luknja, ki srka v odtok straniščne školjke
vse naše nezavedno. AcDcWc razkriva tisto, s čimer nočemo imeti oprav-
ka in zato mečemo čim dlje stran od sebe (v tem primeru svoje izločke, Se-
dlaček pa nas sicer sooča tudi z druge vrste odpadki), s tem pa nas pro-
jekt sooča z lastnim nezavednim. Obenem nam prav to »razkrito nezave-
dno« daje možnost za pridobivanje energije – s sodobnim mobilnim AcD-
cWc za intimno rabo (izdelanim iz prenosnega kemičnega stranišča) si lah-
ko napolnimo različne električne naprave (mobilni telefon, prenosni raču-
nalnik ipd.), večji javni mobilni AcDcWc pa bi lahko proizvedel večjo ko-
ličino električne energije in tako napajal večje porabnike (javna razsvetlja-
va, javne prireditve ipd.). Tehnologijo, ki podpira Sedlačkove modele AcD-
cWc, so pred kratkim pričeli razvijati indijski tehnologi (pod imenom De-
enbandhu, kar pomeni: »ki pomaga revnim«) za potrebe revnih slojev in-
dijske družbe; Sedlačkova nadgradnja tehnologije pa temelji na prilagodi-
tvi in aplikaciji v t. i. razvitem svetu.
122 Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2010, soprodukcija: Galeri-
ja Škuc, Galerija Simulaker, MMC Pina, Koper., 1. 3. 2010.
bo odprla vrata osrednji evropski knjižnici vesoljskih znanosti in bo rezi-
denčni center za humanistično preučevanje raziskav vesolja.
Andrej Kamnik se glede svojega prototipa interaktivne dinamične ste-
ne dogovarja z znanstveniki, ki delujejo na področju ekološke rabe ener-
gije – ti vidijo interes v kombiniranju vizualnih in funkcionalnih rešitev,
saj bi Kamnikov prototip lahko uporabili tudi kot učinkovito sredstvo za
pridobivanje energije iz vetrnih virov. Znanstveno-tehnološko-ekološko so
utemeljeni tudi projekti Saša Sedlačka. Origami Space Race (Vesoljska tek-
ma origamijev, 2009) je tekma z japonsko raziskovalno skupino v pošilja-
nju ekoloških letal v vesolje. V letu 2010 Sedlaček prične s sklopom projek-
tov, v katerih se ukvarja z alternativnimi načini uporabe in zlorabe odpad-
kov. AcDcWc122 razkriva družbeno problematiko energetike, ki bo v bo-
doče ena osrednjih tem globalne politike, obenem pa (na humoren način)
kaže možnost alternativnega pridobivanja energije iz človeških fekalij, s ka-
tero bi lahko nadomestili že izginjajoča fosilna goriva. Projekt skuša mimo
globalnih političnih sistemov nagovoriti posameznika. Sedlaček se referi-
ra tudi na polje psihoanalize in ugotovitev Slavoja Žižka, da se v središču
naše lokalne čistoče, ki ustreza določenemu higienskemu standardu, ki ve-
lja v razvitem svetu, skriva črna luknja, ki srka v odtok straniščne školjke
vse naše nezavedno. AcDcWc razkriva tisto, s čimer nočemo imeti oprav-
ka in zato mečemo čim dlje stran od sebe (v tem primeru svoje izločke, Se-
dlaček pa nas sicer sooča tudi z druge vrste odpadki), s tem pa nas pro-
jekt sooča z lastnim nezavednim. Obenem nam prav to »razkrito nezave-
dno« daje možnost za pridobivanje energije – s sodobnim mobilnim AcD-
cWc za intimno rabo (izdelanim iz prenosnega kemičnega stranišča) si lah-
ko napolnimo različne električne naprave (mobilni telefon, prenosni raču-
nalnik ipd.), večji javni mobilni AcDcWc pa bi lahko proizvedel večjo ko-
ličino električne energije in tako napajal večje porabnike (javna razsvetlja-
va, javne prireditve ipd.). Tehnologijo, ki podpira Sedlačkove modele AcD-
cWc, so pred kratkim pričeli razvijati indijski tehnologi (pod imenom De-
enbandhu, kar pomeni: »ki pomaga revnim«) za potrebe revnih slojev in-
dijske družbe; Sedlačkova nadgradnja tehnologije pa temelji na prilagodi-
tvi in aplikaciji v t. i. razvitem svetu.
122 Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2010, soprodukcija: Galeri-
ja Škuc, Galerija Simulaker, MMC Pina, Koper.
