Page 68 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 68
Transumetnost
aplikativno zanimivi so projekti Iztoka Amona, ki raziskuje večsenzorične
sisteme, ki bi slepim in slabovidnim pomagali zaznavati vidni svet (torej ga
prevajajo v druge, tipne signale) oziroma prostor (Amon je razvil dražljaj-
ski sistem za slepe, ki jih na poti usmerja s pomočjo GPS signalov).
***
V publikaciji Art & Science. Creative Fusion, kjer so predstavljeni števil-
ni projekti in ustvarjalci, ki delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in
tehnologije, uredniki v zaključku zapišejo: »Iz te publikacije smo videli, da
umetniki ne uporabljajo več samo svojih čopičev, temveč intenzivno upo-
rabljajo nove materiale in tehnologije, ki so na voljo na začetku 21. stoletja:
novi materiali, reciklažni postopki, elektronika, kibernetika, softver, tele-
komunikacije, informacijski sistemi itn. In ne gre le za vprašanje opreme –
sedanji način predstavljanja umetnosti se je spremenil«.121
Vse več umetnikov uporablja umetnost za komunikacijo o znanosti in
tehnologiji ter vlogi, ki jo imata ti dve v družbi. Dragan Živadinov (nato
trojica Živadinov, Turšič, Zupančič) gledališče razvije v smeri kozmoki-
netike. Zadnja uprizoritev Projektila Noordung, petdesetletne gledališke
predstave (premiera je bila leta 1995, prva ponovitev deset let kasneje, tj.
2005, naslednje se vrstijo v desetletnih razmikih do 2045), se bo udejanjila
v zemeljski orbiti, kamor bo režiser izstrelil simbole-igralce, ki bodo nado-
mestili tedaj že umrle igralce. Režiser bo obenem storil samomor, saj se bo
v orbito izstrelil tudi sam. Interesa za kozmologijo in kozmonavtiko ume-
tnik v tem primeru ne ohranja na nivoju transformacij informacij iz sveta
znanosti v svet umetnosti ali celo za izraz umetniške recepcije zemeljskih
ali vesoljskih pojavov in znanstvenih dosežkov, temveč uresničuje dejan-
sko stapljanje umetnosti, tehnologije in znanosti. Pri transdisciplinarnem
delovanju umetnost vse manj prevzema sekundarno vlogo v razmerju do
znanosti in tehnologije, temveč je lahko celo ključna pri snovanju in vode-
nju projektov, programov in institucij, ki imajo velik pomen za znanost in
tehnologijo. Iniciativa iz kroga umetnosti je pripeljala do vzpostavitve po-
membnega znanstveno-kulturnega središča v Vitanju. Že odprtemu spo-
minskemu središču Hermana Potočnika Noordunga v obliki observatori-
ja se bo kmalu pridružilo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnolo-
gij (KSEVT), nastalo na osnovi pobude Dragana Živadinova, Mihe Turši-
ča in Srečka Fijavža. Ta institucija, ki bo namenjena kulturalizaciji vesolja,
121 Jurij Krpan, Marko Peljhan, Mojca Puncer (ur.), Art & Science. Creative Fusion, Bruselj: Ev-
ropska komisija, 2008, 29.
aplikativno zanimivi so projekti Iztoka Amona, ki raziskuje večsenzorične
sisteme, ki bi slepim in slabovidnim pomagali zaznavati vidni svet (torej ga
prevajajo v druge, tipne signale) oziroma prostor (Amon je razvil dražljaj-
ski sistem za slepe, ki jih na poti usmerja s pomočjo GPS signalov).
***
V publikaciji Art & Science. Creative Fusion, kjer so predstavljeni števil-
ni projekti in ustvarjalci, ki delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in
tehnologije, uredniki v zaključku zapišejo: »Iz te publikacije smo videli, da
umetniki ne uporabljajo več samo svojih čopičev, temveč intenzivno upo-
rabljajo nove materiale in tehnologije, ki so na voljo na začetku 21. stoletja:
novi materiali, reciklažni postopki, elektronika, kibernetika, softver, tele-
komunikacije, informacijski sistemi itn. In ne gre le za vprašanje opreme –
sedanji način predstavljanja umetnosti se je spremenil«.121
Vse več umetnikov uporablja umetnost za komunikacijo o znanosti in
tehnologiji ter vlogi, ki jo imata ti dve v družbi. Dragan Živadinov (nato
trojica Živadinov, Turšič, Zupančič) gledališče razvije v smeri kozmoki-
netike. Zadnja uprizoritev Projektila Noordung, petdesetletne gledališke
predstave (premiera je bila leta 1995, prva ponovitev deset let kasneje, tj.
2005, naslednje se vrstijo v desetletnih razmikih do 2045), se bo udejanjila
v zemeljski orbiti, kamor bo režiser izstrelil simbole-igralce, ki bodo nado-
mestili tedaj že umrle igralce. Režiser bo obenem storil samomor, saj se bo
v orbito izstrelil tudi sam. Interesa za kozmologijo in kozmonavtiko ume-
tnik v tem primeru ne ohranja na nivoju transformacij informacij iz sveta
znanosti v svet umetnosti ali celo za izraz umetniške recepcije zemeljskih
ali vesoljskih pojavov in znanstvenih dosežkov, temveč uresničuje dejan-
sko stapljanje umetnosti, tehnologije in znanosti. Pri transdisciplinarnem
delovanju umetnost vse manj prevzema sekundarno vlogo v razmerju do
znanosti in tehnologije, temveč je lahko celo ključna pri snovanju in vode-
nju projektov, programov in institucij, ki imajo velik pomen za znanost in
tehnologijo. Iniciativa iz kroga umetnosti je pripeljala do vzpostavitve po-
membnega znanstveno-kulturnega središča v Vitanju. Že odprtemu spo-
minskemu središču Hermana Potočnika Noordunga v obliki observatori-
ja se bo kmalu pridružilo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnolo-
gij (KSEVT), nastalo na osnovi pobude Dragana Živadinova, Mihe Turši-
ča in Srečka Fijavža. Ta institucija, ki bo namenjena kulturalizaciji vesolja,
121 Jurij Krpan, Marko Peljhan, Mojca Puncer (ur.), Art & Science. Creative Fusion, Bruselj: Ev-
ropska komisija, 2008, 29.
