Page 31 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 31
aj?!
Vem, kolega Bernard Nežmah bo rekel, še ena tistih knjig, ki jih avtorji zlepijo sku-
paj iz svojih člankov in člančičev. In, seveda, mu ne morem ugovarjati; razlika je morda le
v tem, da v doberšnjem delu ne gre za člančiče, temveč za televizijske komentarje, za tiste
dve tri minutke, ki jih komajda opazite, slišati pa vam jih že ne uspe več. Pa to ni prav do-
ber izgovor; nikakor namreč ne mislim, da bi moral moja blebetanja poznati vesoljni slo-
venski narod.
Recimo, da gre za knjigo marginalca in parazita. Za knjigo, ki jo odlikuje prav to, da
njen avtor pri vsej (slovenski) stvari ni bil zraven, temveč je parazitiral le na njeni »medij-
ski podobi«. Iz nje torej ne boste zvedeli, ne kaj je Peterle resnično rekel ne kaj je Rupel re-
snično storil, temveč kvečjemu, kaj bi Peterle lahko rekel (pa, iz takšnih ali drugačnih ra-
zlogov, ni) ali kaj naj bi Rupel storil (pa je iz medijskih poročil mogoče razbrati, da ni bilo
povsem tako).
Če vas torej ne zanima le, kaj in kakšne stvari so, temveč kakšne bi lahko bile (če bi
(sploh) bile), potem vas knjiga utegne zabavati, če pa vas zanima »stvar sama«, knjig pač
že po definiciji ne potrebujete.
Igor Ž. Žagar
Vem, kolega Bernard Nežmah bo rekel, še ena tistih knjig, ki jih avtorji zlepijo sku-
paj iz svojih člankov in člančičev. In, seveda, mu ne morem ugovarjati; razlika je morda le
v tem, da v doberšnjem delu ne gre za člančiče, temveč za televizijske komentarje, za tiste
dve tri minutke, ki jih komajda opazite, slišati pa vam jih že ne uspe več. Pa to ni prav do-
ber izgovor; nikakor namreč ne mislim, da bi moral moja blebetanja poznati vesoljni slo-
venski narod.
Recimo, da gre za knjigo marginalca in parazita. Za knjigo, ki jo odlikuje prav to, da
njen avtor pri vsej (slovenski) stvari ni bil zraven, temveč je parazitiral le na njeni »medij-
ski podobi«. Iz nje torej ne boste zvedeli, ne kaj je Peterle resnično rekel ne kaj je Rupel re-
snično storil, temveč kvečjemu, kaj bi Peterle lahko rekel (pa, iz takšnih ali drugačnih ra-
zlogov, ni) ali kaj naj bi Rupel storil (pa je iz medijskih poročil mogoče razbrati, da ni bilo
povsem tako).
Če vas torej ne zanima le, kaj in kakšne stvari so, temveč kakšne bi lahko bile (če bi
(sploh) bile), potem vas knjiga utegne zabavati, če pa vas zanima »stvar sama«, knjig pač
že po definiciji ne potrebujete.
Igor Ž. Žagar
