Page 29 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 29
Decembra leta 1987 Tom Wolfe dokonča roman The Bonfi-
re of Vanities, ki je razpet med finančnimi centri na newyorški Peti
aveniji in kriminalnimi krogi v Bronxu. Kriza poimenovanj, prav-
zaprav jedro Jezikovnega slepega črevesa, se je takrat šele dodobra
začela. Wolfe je pisal dve leti pred prvo oddajo Igorja Ž. Žagarja, ki
si je iz posodila knjigo govorov Slobodana Miloševića kot pretvezo
za nekaj čisto nevtralnih jezikovnih nasvetov. Takrat je bil Larry
Kramer tožilec na sodišču v Bronxu in vajen vsega hudega. Sodišče,
ki mu ljubkovalno pravijo Gibraltar, se letno ukvarja s 7000 težkimi
kaznivimi dejanji. Kramer je bil prepričan, da je v svoji dolgoletni
karieri videl že vse in da ga nič ne more presenetiti. Toda nekega le-
pega dne sodni pisar poskuša napovedati nov primer, Ljudstvo pro-
ti Albertu in Marilyn Krin. Obotavljaje se pogleda proti svoji mla-
di sodelavki Patti Scullieri in potiho zašepeta: »Kaj za vraga je to?«
Kramer pogleda čez ramo. Na dokumentu piše Albert in
Marilyn Krnkka ali nekaj podobnega.
»Kri-nick-a,« sugerira Patti Scullieri.
»Albert in Marilyn Kri-nick-a,« zdeklamira sodni pisar.
»Obtožnica številka 3828.« Potem pa tišje zasika proti Patti
Scullieri: »Kakšno hudičevo ime pa je to?« »Jugoslovani so.«
»Jugoslovani?! Meni se zdi, kakor da se je nekomu zataknil
prst v jebenem pisalnem stroju.«
Potem se začne cirkus, v katerem gospod in gospa Kri-nick-a
rjoveta čez tri strani, da ne velja, ker so se že v preiskovalnem po-
stopku menili, da bosta dobila od dve do štiri leta, v obtožnici pa
piše tri do šest let, in da sta onadva priznala, ker so se zmenili za
dve do štiri leta, sedaj pa ju hočejo nategniti. Potem ko sodnik za-
grozi, da bo izpraznil dvorano, poskuša prevpiti obtožena in s to-
žilcem ter advokatom mešetari za dogovorjeno število let, se Kra-
mer obrne k Patti Scullieri in vpraša, kaj sta Jugoslovana pravza-
prav naredila, da je z njima takšen cirkus.
»Žena je držala nož na vratu žrtve, medtem ko jo je mož po-
siljeval.«
re of Vanities, ki je razpet med finančnimi centri na newyorški Peti
aveniji in kriminalnimi krogi v Bronxu. Kriza poimenovanj, prav-
zaprav jedro Jezikovnega slepega črevesa, se je takrat šele dodobra
začela. Wolfe je pisal dve leti pred prvo oddajo Igorja Ž. Žagarja, ki
si je iz posodila knjigo govorov Slobodana Miloševića kot pretvezo
za nekaj čisto nevtralnih jezikovnih nasvetov. Takrat je bil Larry
Kramer tožilec na sodišču v Bronxu in vajen vsega hudega. Sodišče,
ki mu ljubkovalno pravijo Gibraltar, se letno ukvarja s 7000 težkimi
kaznivimi dejanji. Kramer je bil prepričan, da je v svoji dolgoletni
karieri videl že vse in da ga nič ne more presenetiti. Toda nekega le-
pega dne sodni pisar poskuša napovedati nov primer, Ljudstvo pro-
ti Albertu in Marilyn Krin. Obotavljaje se pogleda proti svoji mla-
di sodelavki Patti Scullieri in potiho zašepeta: »Kaj za vraga je to?«
Kramer pogleda čez ramo. Na dokumentu piše Albert in
Marilyn Krnkka ali nekaj podobnega.
»Kri-nick-a,« sugerira Patti Scullieri.
»Albert in Marilyn Kri-nick-a,« zdeklamira sodni pisar.
»Obtožnica številka 3828.« Potem pa tišje zasika proti Patti
Scullieri: »Kakšno hudičevo ime pa je to?« »Jugoslovani so.«
»Jugoslovani?! Meni se zdi, kakor da se je nekomu zataknil
prst v jebenem pisalnem stroju.«
Potem se začne cirkus, v katerem gospod in gospa Kri-nick-a
rjoveta čez tri strani, da ne velja, ker so se že v preiskovalnem po-
stopku menili, da bosta dobila od dve do štiri leta, v obtožnici pa
piše tri do šest let, in da sta onadva priznala, ker so se zmenili za
dve do štiri leta, sedaj pa ju hočejo nategniti. Potem ko sodnik za-
grozi, da bo izpraznil dvorano, poskuša prevpiti obtožena in s to-
žilcem ter advokatom mešetari za dogovorjeno število let, se Kra-
mer obrne k Patti Scullieri in vpraša, kaj sta Jugoslovana pravza-
prav naredila, da je z njima takšen cirkus.
»Žena je držala nož na vratu žrtve, medtem ko jo je mož po-
siljeval.«
