Page 35 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 35
aljnih deželah in
otorinolaringoloških
posebnostih
Studio Ljubljana
16. X. 1989
Dober večer!
Jezik je na moč imenitna reč. Z njim lahko počnete tako rekoč brez števila stvari: se
poročite, koga uročite, kaj naročite ali pa ga preprosto valjate po ustih in uživate v nasla-
dnem občutku, ki ga daje.
Prav gotovo ste že opazili, da lahko z njim tudi marsikaj (po)storite: preprosto odprete
usta, stegnete jezik in stvari niso več, kar (in kakor) so bile pred tem.
Vsak tepec, na primer, že ve, kako se odpre sestanek: tako, da se odpre usta in reče Odpi-
ram sestanek, kar pa seveda ne pomeni, da ga vsak tepec tudi lahko odpre. Kdo, kdaj in kako
lahko sestanek odpre, vse to je bila še do nedavnega stvar teoretske razprave, odkar pa posta-
ja politika vse bolj stvar ljudskih množic, tudi teorija spontano prodira med neuko ljudstvo.
Svetal vzgled in revolucionarna prekretnica je tudi v tem primeru nočna seja zveznega
CK-ja, ki si je lomila zobe na slovenskih ustavnih spremembah. Milan Kučan je na tej seji kar
dvakrat omenil novinarja Politike Stevana Zeca. Novinarjeva mati te noči ni (več) zatisnila
očesa: teoretsko pravilno je namreč sklepala, da če lahko Beseda prikliče v življenje nekaj dej-
stveno tako nemogočega, kakor je samoupravni socializem, potem ji pač ne bo težko odpih-
niti drobne novinarske duše. Uštela se je le v govorcu. Za njeno rabo bi bil namreč priročnej-
ši možakar, o katerem gre beseda, da ne sliši (ali vsaj dobro ne), pa vseeno razume.
Mnogi so želeli slišati, pa niso slišali, pravijo Sveti spisi, prav redek dar pa je ne slišati, in
vendar razumeti. Kar seveda ni dokaz za to, da so Sveti spisi v zmoti, le namig, da se z ze-
mljepisnimi širinami očitno spreminjajo tudi preroki.
Lahko noč!
otorinolaringoloških
posebnostih
Studio Ljubljana
16. X. 1989
Dober večer!
Jezik je na moč imenitna reč. Z njim lahko počnete tako rekoč brez števila stvari: se
poročite, koga uročite, kaj naročite ali pa ga preprosto valjate po ustih in uživate v nasla-
dnem občutku, ki ga daje.
Prav gotovo ste že opazili, da lahko z njim tudi marsikaj (po)storite: preprosto odprete
usta, stegnete jezik in stvari niso več, kar (in kakor) so bile pred tem.
Vsak tepec, na primer, že ve, kako se odpre sestanek: tako, da se odpre usta in reče Odpi-
ram sestanek, kar pa seveda ne pomeni, da ga vsak tepec tudi lahko odpre. Kdo, kdaj in kako
lahko sestanek odpre, vse to je bila še do nedavnega stvar teoretske razprave, odkar pa posta-
ja politika vse bolj stvar ljudskih množic, tudi teorija spontano prodira med neuko ljudstvo.
Svetal vzgled in revolucionarna prekretnica je tudi v tem primeru nočna seja zveznega
CK-ja, ki si je lomila zobe na slovenskih ustavnih spremembah. Milan Kučan je na tej seji kar
dvakrat omenil novinarja Politike Stevana Zeca. Novinarjeva mati te noči ni (več) zatisnila
očesa: teoretsko pravilno je namreč sklepala, da če lahko Beseda prikliče v življenje nekaj dej-
stveno tako nemogočega, kakor je samoupravni socializem, potem ji pač ne bo težko odpih-
niti drobne novinarske duše. Uštela se je le v govorcu. Za njeno rabo bi bil namreč priročnej-
ši možakar, o katerem gre beseda, da ne sliši (ali vsaj dobro ne), pa vseeno razume.
Mnogi so želeli slišati, pa niso slišali, pravijo Sveti spisi, prav redek dar pa je ne slišati, in
vendar razumeti. Kar seveda ni dokaz za to, da so Sveti spisi v zmoti, le namig, da se z ze-
mljepisnimi širinami očitno spreminjajo tudi preroki.
Lahko noč!
