Page 27 - Igor Ž. Žagar, Jezikanja. Druga, jubilejno-pomladanska izdaja. Digitalna knjižnica, Documenta 1
P. 27
Je torej to vse, kar bo ostalo za nami? Veliki prelomi,
prečute noči ob neposrednih prenosih usodnih političnih
srečanj, razpad države, celo velika osvobodilna vojna bodo
končali kot sarkastični opisi spodrsljajev, napačnih stavčnih
zvez, slovničnih napak in vsesplošne okorne uporabe jezika?
Natanko tako! Veliki smetarski voz, ki ga je Igor Ž. Žagar
vozil za Studio Ljubljana, je bil sicer zelo selektiven, ni pobi-
ral vsega, ampak zdi se, da se da iz tega, kar je pobral, razu-
meti vse. Po resničnih dogodkih na televiziji je nastala knji-
ga, kjer so vse izmišljotine, ki so ustvarjale zgodovino, po-
stavljene v pravilen red in še bolj pravilen jezik. Televizij-
ske sentence, ki jih je Žagarjeva oddaja že takrat spravljala v
slabo luč, ob prebiranju po dvoletnem zamiku pokažejo, da
zgodovina sveta res ni sestavljena iz velikih bitk in velikih
ljudi, ampak iz jezikovnih nesporazumov.
In ker je kronist vedno lokalna figura, ta svet seveda ni bo-
gvedi kako velik. V prvem delu knjige se mu reče Jugoslavija,
v drugem pa Slovenija. Epistemološki rez je skorajda neopa-
zen, ker se vse skupaj zgodi v enem tednu in mu je posvečenih
le nekaj minut, pač toliko, kolikor jih je Jezikovnemu slepemu
črevesu namenila posamezna oddaja Studia Ljubljana. Skoraj-
da se zdi, da razlike ni, pa je. Pozoren bralec bo opazil, da se v
tistem delu knjige, kjer se govori o Jugoslaviji, tu pa tam tudi
kaj zgodi, v delu, kjer se zgodi Slovenija, pa samo govori. Stro-
kovna literatura je takšen razvoj dogodkov napovedala.
Jugoslovanska kriza, ki je napisala prvo polovico te knji-
ge, je bila literarno produktivna že prej, saj to ni prvi best-
seller, ki ga je napisala. Planetarno dimezijo pomladi naro-
dov in narodnosti, ki so pokopali Balkan, je prvi uporabil
Elmore Leonard, »mojster nepričakovanega«. V dialogu
med dvema italijanskima mafijašema se v romanu City Pri-
meval v ameriški književnosti prvič pojavijo Jugoslovani.
»Kdo, praviš, da nas lovi?« »Albanci!« »Kdo?« »Alban-
ci.« »Brišimo od tukaj!!« Leonard je pisal še pod vplivi ko-
prečute noči ob neposrednih prenosih usodnih političnih
srečanj, razpad države, celo velika osvobodilna vojna bodo
končali kot sarkastični opisi spodrsljajev, napačnih stavčnih
zvez, slovničnih napak in vsesplošne okorne uporabe jezika?
Natanko tako! Veliki smetarski voz, ki ga je Igor Ž. Žagar
vozil za Studio Ljubljana, je bil sicer zelo selektiven, ni pobi-
ral vsega, ampak zdi se, da se da iz tega, kar je pobral, razu-
meti vse. Po resničnih dogodkih na televiziji je nastala knji-
ga, kjer so vse izmišljotine, ki so ustvarjale zgodovino, po-
stavljene v pravilen red in še bolj pravilen jezik. Televizij-
ske sentence, ki jih je Žagarjeva oddaja že takrat spravljala v
slabo luč, ob prebiranju po dvoletnem zamiku pokažejo, da
zgodovina sveta res ni sestavljena iz velikih bitk in velikih
ljudi, ampak iz jezikovnih nesporazumov.
In ker je kronist vedno lokalna figura, ta svet seveda ni bo-
gvedi kako velik. V prvem delu knjige se mu reče Jugoslavija,
v drugem pa Slovenija. Epistemološki rez je skorajda neopa-
zen, ker se vse skupaj zgodi v enem tednu in mu je posvečenih
le nekaj minut, pač toliko, kolikor jih je Jezikovnemu slepemu
črevesu namenila posamezna oddaja Studia Ljubljana. Skoraj-
da se zdi, da razlike ni, pa je. Pozoren bralec bo opazil, da se v
tistem delu knjige, kjer se govori o Jugoslaviji, tu pa tam tudi
kaj zgodi, v delu, kjer se zgodi Slovenija, pa samo govori. Stro-
kovna literatura je takšen razvoj dogodkov napovedala.
Jugoslovanska kriza, ki je napisala prvo polovico te knji-
ge, je bila literarno produktivna že prej, saj to ni prvi best-
seller, ki ga je napisala. Planetarno dimezijo pomladi naro-
dov in narodnosti, ki so pokopali Balkan, je prvi uporabil
Elmore Leonard, »mojster nepričakovanega«. V dialogu
med dvema italijanskima mafijašema se v romanu City Pri-
meval v ameriški književnosti prvič pojavijo Jugoslovani.
»Kdo, praviš, da nas lovi?« »Albanci!« »Kdo?« »Alban-
ci.« »Brišimo od tukaj!!« Leonard je pisal še pod vplivi ko-
