Page 68 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 68
ri teh ciljev. Avtorji poročila Eurydice (2012) so po preučitvi evropske dimenzi-
je, vključene v kurikulum državljanske vzgoje in izobraževanja, ugotovili, da je
ta dimenzija pomembna v večini evropskih držav. Ugotovili so tudi, da ta di-
menzija obravnava zadeve, kot so evropska identiteta in pripadnost, evrop-
sko zgodovino, kulturo in literaturo, glavna gospodarska, politična in družbe-
na vprašanja, s katerimi se sooča Evropa, delovanje institucij Evropske unije in
perspektiva Evropske unije. Po poročilu omenjene študije Eurydica, nacional-
ni kurikuli v osnovni šoli (ISCED 2), v večini evropskih držav, ki sodelujejo v ICCS
2016, zajemajo teme, opredeljene v poročilu. Norveška in Švedska sta bili edi-
ni državi, v katerih vprašanje evropske identitete in pripadnosti ni bila priporo-
čena tema kurikula. Pri Norveški in Malti tudi ni bilo identificiranih vsebin, ki se
nanašajo na glavna gospodarska, politična in družbena vprašanja Evrope. Po-
leg tega norveški kurikulum v osnovnih šolah ne vsebuje vprašanj, povezanih
z delovanjem institucij, niti ne vključuje perspektive Evropske unije.2
Evropska unija se močno zavzema za spodbujanje vključevanja tem EU v
nacionalne kurikule svojih držav članic (Nicaise in Blondin, 2003). EU tudi izva-
ja pobude za podporo aktivnemu državljanstvu, demokraciji, strpnosti in člo-
68 vekovim pravicam. Kljub temu so številni akademiki poudarili, da še vedno
obstajajo znatne vrzeli med izobraževalnimi politikami in praksami (Keating,
2014; Van Driel, Darmody in Kerzil, 2016; Veugelers et al., 2017). Večina anketi-
rancev v raziskavi Standardni Eurobarometer 85 (Evropska komisija, 2016) je od-
govorila, da kot evropski državljani poznajo svoje pravice. Na Finskem, v Esto-
niji, na Švedskem, v Litvi, na Danskem, v Sloveniji, na Nizozemskem in Malti je
več kot polovica vprašanih izjavila, da poznajo svoje državljanske pravice. Naj-
nižje subjektivne stopnje zabeleženega znanja so bile zaznane na Hrvaškem,
v Bolgariji in v Italiji.3
Evropski regionalni modul ICCS 2016 je vključeval štiri vprašanja (vse spre-
menjene različice tistih, ki so bile uporabljene v evropskem vprašalniku ICCS
2009), namenjena preverjanju, koliko priložnosti v šoli so učenci imeli za uče-
nje o temah, pomembnih za Evropo. Poglejmo so oceno naših učencev o tem
(tabela 6.1).
Naši učenci so pri oceni priložnosti učenja o političnih in gospodarskih sis-
temih drugih evropskih držav z veliko večino ocenili (tako jih je menilo približ-
no 59 %), da so bili tem priložnostim izpostavljeni do neke mere. Okoli 16 % jih
je odgovorilo v veliki meri, okoli 5 % pa, da teh priložnosti v šoli ni bilo. Tudi pri
treh preostalih trditvah so bili večinski odgovori naših učencev »do neke me-
re«. V veliki meri so se imeli naši učenci priložnost učiti o zgodovini Evrope (ta-
ko je ocenilo okoli 31 % učencev), a jih je hkrati nekaj manj kot 4 % ocenilo, da
teh priložnosti v šoli ni bilo. Podobna deleža učencev (in sicer vsakih po oko-
li 6 %) sta ocenila, da v šoli sploh niso imeli priložnosti učiti se o političnih in
2 Ibid.
3 Ibid., 14.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
je, vključene v kurikulum državljanske vzgoje in izobraževanja, ugotovili, da je
ta dimenzija pomembna v večini evropskih držav. Ugotovili so tudi, da ta di-
menzija obravnava zadeve, kot so evropska identiteta in pripadnost, evrop-
sko zgodovino, kulturo in literaturo, glavna gospodarska, politična in družbe-
na vprašanja, s katerimi se sooča Evropa, delovanje institucij Evropske unije in
perspektiva Evropske unije. Po poročilu omenjene študije Eurydica, nacional-
ni kurikuli v osnovni šoli (ISCED 2), v večini evropskih držav, ki sodelujejo v ICCS
2016, zajemajo teme, opredeljene v poročilu. Norveška in Švedska sta bili edi-
ni državi, v katerih vprašanje evropske identitete in pripadnosti ni bila priporo-
čena tema kurikula. Pri Norveški in Malti tudi ni bilo identificiranih vsebin, ki se
nanašajo na glavna gospodarska, politična in družbena vprašanja Evrope. Po-
leg tega norveški kurikulum v osnovnih šolah ne vsebuje vprašanj, povezanih
z delovanjem institucij, niti ne vključuje perspektive Evropske unije.2
Evropska unija se močno zavzema za spodbujanje vključevanja tem EU v
nacionalne kurikule svojih držav članic (Nicaise in Blondin, 2003). EU tudi izva-
ja pobude za podporo aktivnemu državljanstvu, demokraciji, strpnosti in člo-
68 vekovim pravicam. Kljub temu so številni akademiki poudarili, da še vedno
obstajajo znatne vrzeli med izobraževalnimi politikami in praksami (Keating,
2014; Van Driel, Darmody in Kerzil, 2016; Veugelers et al., 2017). Večina anketi-
rancev v raziskavi Standardni Eurobarometer 85 (Evropska komisija, 2016) je od-
govorila, da kot evropski državljani poznajo svoje pravice. Na Finskem, v Esto-
niji, na Švedskem, v Litvi, na Danskem, v Sloveniji, na Nizozemskem in Malti je
več kot polovica vprašanih izjavila, da poznajo svoje državljanske pravice. Naj-
nižje subjektivne stopnje zabeleženega znanja so bile zaznane na Hrvaškem,
v Bolgariji in v Italiji.3
Evropski regionalni modul ICCS 2016 je vključeval štiri vprašanja (vse spre-
menjene različice tistih, ki so bile uporabljene v evropskem vprašalniku ICCS
2009), namenjena preverjanju, koliko priložnosti v šoli so učenci imeli za uče-
nje o temah, pomembnih za Evropo. Poglejmo so oceno naših učencev o tem
(tabela 6.1).
Naši učenci so pri oceni priložnosti učenja o političnih in gospodarskih sis-
temih drugih evropskih držav z veliko večino ocenili (tako jih je menilo približ-
no 59 %), da so bili tem priložnostim izpostavljeni do neke mere. Okoli 16 % jih
je odgovorilo v veliki meri, okoli 5 % pa, da teh priložnosti v šoli ni bilo. Tudi pri
treh preostalih trditvah so bili večinski odgovori naših učencev »do neke me-
re«. V veliki meri so se imeli naši učenci priložnost učiti o zgodovini Evrope (ta-
ko je ocenilo okoli 31 % učencev), a jih je hkrati nekaj manj kot 4 % ocenilo, da
teh priložnosti v šoli ni bilo. Podobna deleža učencev (in sicer vsakih po oko-
li 6 %) sta ocenila, da v šoli sploh niso imeli priložnosti učiti se o političnih in
2 Ibid.
3 Ibid., 14.
kako mladi vidijo evropo – zaznave osmošolcev o evropi in evropski uniji
