Page 63 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 63
ane prihodnje volile udeležbe pri učencih iz Danske, in sicer na volitvah v 63
Evropski parlament: okoli 23 % več učencev kakor leta 2009 je mnenja, da se
bodo zagotovo ali verjetno udeležili teh volitev.
Pričakovanja učencev glede njihove lastne prihodnosti
V letu 2015 je stopnja brezposelnosti mladih v Evropi dosegla 19,7 %, kar odraža
težave mladih pri iskanju zaposlitve (Eurostat, 2017). Anketa Standard Euroba-
rometer 86 (Evropska komisija, 2016a) je vključevala vprašanje, ki anketirance
sprašuje, če je bila njihova kakovost življenja »prej boljša«. Večina anketirancev
iz 21 držav članic se je strinjala s to izjavo. Med evropskimi državami, ki so so-
delovale v ICCS 2016, sta Italija in Hrvaška zabeležili najvišji odstotek strinjanja,
po drugi strani pa so Švedska, Finska in Nizozemska zabeležile najvišje odstot-
ke nestrinjanja. V anketi, izvedeni za European Youth Event 2014 (EYE 2014), je
več kot polovica vprašanih menila, da je finančna kriza marginalizirala in izklju-
čila mlade iz gospodarskega in družbenega življenja v njihovih državah. Med
evropskimi državami, ki so sodelovale v ICCS 2016, je bil najvišji odstotek mla-
dih, ki je zagovarjal to stališče, zabeležen na Hrvaškem, najnižji odstotek pa na
Danskem (Evropski parlament, 2014).
Evropski regionalni modul ICCS 2016 je vseboval vprašanje, v katerem smo
učence spraševali o njihovih pričakovanjih glede različnih vidikov njihove pri-
hodnosti, in sicer zaposlitve, plače in kulturnih priložnosti (oziroma, natančne-
je, priložnosti potovanja). To vprašanje in posamezne trditve niso bili vključeni
v predhodni Evropski regionalni modul ICCS, zato pri teh stališčih ni mogoče
poročati o trendih; vidimo pa lahko primerjave med učenci, ki živijo v različ-
nih državah.
Na sliki 5.8 tako vidimo, da je manj naših učencev, kakor to velja za evrop-
sko povprečje ICCS 2016, prepričanih (kategoriji odgovorov, ki sta vključeni
v to poročanje, sta verjetno ali zelo verjetno), da bodo našli stalno zaposli-
tev: tako meni približno 92 % naših učencev in približno 95 % vseh učen-
cev vključenih v Evropski regionalni modul ICCS 2016. Tudi pri stališču, da bo
učenčev finančni položaj boljši kakor od njihovih staršev, smo pod evrop-
skim povprečjem: manj naših učencev (in sicer okoli 71 %) meni, da je ver-
jetno ali zelo verjetno, da bo njihov finančni položaj boljši kakor ta od nji-
hovih staršev. Evropsko povprečje je okoli 78 %, kar pomeni da tak delež
učencev pričakuje boljši lastni finančni položaj, v primerjavi s tem od njiho-
vih staršev. Približno 88 % naših učencev je prepričanih, da bodo našli zapo-
slitev (službo), ki jim bo všeč. Na evropski ravni je o tem prepričanih približ-
no 91 % učencev. Okoli 80 % naših učencev je prepričanih, da bodo v svojem
prostem času imeli priložnosti potovati v tujino, kar je manj od njihovih vr-
stnikov, vključenih v raziskavo (evropsko povprečje je namreč okoli 89 %).
percepcija učencev o evropi (in eu) ter njeni prihodnosti
Evropski parlament: okoli 23 % več učencev kakor leta 2009 je mnenja, da se
bodo zagotovo ali verjetno udeležili teh volitev.
Pričakovanja učencev glede njihove lastne prihodnosti
V letu 2015 je stopnja brezposelnosti mladih v Evropi dosegla 19,7 %, kar odraža
težave mladih pri iskanju zaposlitve (Eurostat, 2017). Anketa Standard Euroba-
rometer 86 (Evropska komisija, 2016a) je vključevala vprašanje, ki anketirance
sprašuje, če je bila njihova kakovost življenja »prej boljša«. Večina anketirancev
iz 21 držav članic se je strinjala s to izjavo. Med evropskimi državami, ki so so-
delovale v ICCS 2016, sta Italija in Hrvaška zabeležili najvišji odstotek strinjanja,
po drugi strani pa so Švedska, Finska in Nizozemska zabeležile najvišje odstot-
ke nestrinjanja. V anketi, izvedeni za European Youth Event 2014 (EYE 2014), je
več kot polovica vprašanih menila, da je finančna kriza marginalizirala in izklju-
čila mlade iz gospodarskega in družbenega življenja v njihovih državah. Med
evropskimi državami, ki so sodelovale v ICCS 2016, je bil najvišji odstotek mla-
dih, ki je zagovarjal to stališče, zabeležen na Hrvaškem, najnižji odstotek pa na
Danskem (Evropski parlament, 2014).
Evropski regionalni modul ICCS 2016 je vseboval vprašanje, v katerem smo
učence spraševali o njihovih pričakovanjih glede različnih vidikov njihove pri-
hodnosti, in sicer zaposlitve, plače in kulturnih priložnosti (oziroma, natančne-
je, priložnosti potovanja). To vprašanje in posamezne trditve niso bili vključeni
v predhodni Evropski regionalni modul ICCS, zato pri teh stališčih ni mogoče
poročati o trendih; vidimo pa lahko primerjave med učenci, ki živijo v različ-
nih državah.
Na sliki 5.8 tako vidimo, da je manj naših učencev, kakor to velja za evrop-
sko povprečje ICCS 2016, prepričanih (kategoriji odgovorov, ki sta vključeni
v to poročanje, sta verjetno ali zelo verjetno), da bodo našli stalno zaposli-
tev: tako meni približno 92 % naših učencev in približno 95 % vseh učen-
cev vključenih v Evropski regionalni modul ICCS 2016. Tudi pri stališču, da bo
učenčev finančni položaj boljši kakor od njihovih staršev, smo pod evrop-
skim povprečjem: manj naših učencev (in sicer okoli 71 %) meni, da je ver-
jetno ali zelo verjetno, da bo njihov finančni položaj boljši kakor ta od nji-
hovih staršev. Evropsko povprečje je okoli 78 %, kar pomeni da tak delež
učencev pričakuje boljši lastni finančni položaj, v primerjavi s tem od njiho-
vih staršev. Približno 88 % naših učencev je prepričanih, da bodo našli zapo-
slitev (službo), ki jim bo všeč. Na evropski ravni je o tem prepričanih približ-
no 91 % učencev. Okoli 80 % naših učencev je prepričanih, da bodo v svojem
prostem času imeli priložnosti potovati v tujino, kar je manj od njihovih vr-
stnikov, vključenih v raziskavo (evropsko povprečje je namreč okoli 89 %).
percepcija učencev o evropi (in eu) ter njeni prihodnosti
