Page 71 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 71
tarost in pravice, 71
etično potrošništvo,
pravice v Sloveniji
V tem poglavju poročamo o rezultatih naših učencev glede stališč učencev o
zahtevani starosti in pravicah, trditev glede etičnega potrošništva ter glede
stanja določenih pravic v Sloveniji.
V zadnjih 20 letih se je politično ali etično potrošništvo pojavilo kot po-
memben del državljanskega sodelovanja; nanaša se na nakup ali bojkotiranje
izdelkov ali storitev zaradi političnih ali etičnih razlogov (Micheletti in Stolle,
2004; Stolle, Hoghe in Micheletti, 2005). Politično potrošništvo je opredeljeno
kot izbira določenih proizvajalcev in izdelkov z namenom spreminjanja institu-
cionalnih ali tržnih praks (Micheletti in Stolle, 2015).1 V Evropski regionalni mo-
dul smo vključili vprašanje, ki od učencev zahteva, da izrazijo svoje strinjanje
ali nestrinjanje s trditvami o političnem ali etičnem potrošništvu.
Zakonske starostne omejitve pri pravicah za izvajanje različnih dejavno-
sti se med evropskimi državami zelo razlikujejo. Medtem ko je bila minimalna
starost za glasovanje na volitvah (zlasti za lokalne volitve) v nekaterih evrop-
skih državah znižana, lahko v večini držav mladi na volitvah glasujejo šele, ko
dopolnijo 18 let. Med evropskimi državami obstajajo tudi številne razlike glede
minimalne starosti za nakup alkohola; raziskave na odraslih so pokazale, da ve-
čina evropskih držav podpira 18 let kot zakonsko določeno starostno mejo za
nakup alkohola (European Commission, 2010).2 Evropski regionalni modul je za-
to vključeval vprašanja (z več trditvami), ob katerih so učenci morali izbrati, ko-
liko let bi moral biti nekdo star, da bi imel pravico nekaj narediti (npr. kupiti al-
kohol, cigarete, dobiti kreditno kartico itd.).
1 W. Schulz et al., IEA International Civic and Citizenship Education Study: Assessment Framework
(Amsterdam: IEA, 2016), 31.
2 Ibid., 28.
etično potrošništvo,
pravice v Sloveniji
V tem poglavju poročamo o rezultatih naših učencev glede stališč učencev o
zahtevani starosti in pravicah, trditev glede etičnega potrošništva ter glede
stanja določenih pravic v Sloveniji.
V zadnjih 20 letih se je politično ali etično potrošništvo pojavilo kot po-
memben del državljanskega sodelovanja; nanaša se na nakup ali bojkotiranje
izdelkov ali storitev zaradi političnih ali etičnih razlogov (Micheletti in Stolle,
2004; Stolle, Hoghe in Micheletti, 2005). Politično potrošništvo je opredeljeno
kot izbira določenih proizvajalcev in izdelkov z namenom spreminjanja institu-
cionalnih ali tržnih praks (Micheletti in Stolle, 2015).1 V Evropski regionalni mo-
dul smo vključili vprašanje, ki od učencev zahteva, da izrazijo svoje strinjanje
ali nestrinjanje s trditvami o političnem ali etičnem potrošništvu.
Zakonske starostne omejitve pri pravicah za izvajanje različnih dejavno-
sti se med evropskimi državami zelo razlikujejo. Medtem ko je bila minimalna
starost za glasovanje na volitvah (zlasti za lokalne volitve) v nekaterih evrop-
skih državah znižana, lahko v večini držav mladi na volitvah glasujejo šele, ko
dopolnijo 18 let. Med evropskimi državami obstajajo tudi številne razlike glede
minimalne starosti za nakup alkohola; raziskave na odraslih so pokazale, da ve-
čina evropskih držav podpira 18 let kot zakonsko določeno starostno mejo za
nakup alkohola (European Commission, 2010).2 Evropski regionalni modul je za-
to vključeval vprašanja (z več trditvami), ob katerih so učenci morali izbrati, ko-
liko let bi moral biti nekdo star, da bi imel pravico nekaj narediti (npr. kupiti al-
kohol, cigarete, dobiti kreditno kartico itd.).
1 W. Schulz et al., IEA International Civic and Citizenship Education Study: Assessment Framework
(Amsterdam: IEA, 2016), 31.
2 Ibid., 28.
