Page 67 - Eva Klemenčič, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Kako mladi vidijo Evropo – zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 14
P. 67
riložnosti učencev glede učenja 67
o Evropi v šoli
V večini evropskih držav velja, da je državljanska vzgoja in izobraževanje po-
membno področje šolskega izobraževanja (Eurydice, 2005, 2012; Kerr et al.,
2010). Hkrati je, kot je razvidno iz več študij, za to področje šolskega kurikula še
vedno značilna vrzel med politikami in praksami ter med predvidenim in ure-
sničenim kurikulom (glej npr. Bîrzéa et al., 2004; Veugelers, de Groot in Stolk,
2017). Čeprav v teh študijah poudarjajo obseg razlike med evropskimi država-
mi pri načinu posredovanja državljanske vzgoje in izobraževanja, na splošno
opredeljujejo pet pristopov poučevanja:
1) kot ločen predmet, ki ga poučujejo učitelji, ki poučujejo predmete, po-
vezane z državljansko vzgojo in izobraževanjem;
2) poučujejo učitelji predmetov s področja humanističnih in družbenih
ved;
3) integriranost v vse predmete, ki se poučujejo na šoli;
4) poučuje se kot obšolska dejavnost in/ali
5) šteje se, da je rezultat celotne šolske izkušnje.1
Rezultati ICCS 2009 so pokazali, da teh pet pristopov evropski izobraževal-
ni sistemi pogosto kombinirajo (Schulz et al., 2010). Podatki v zvezi s cilji drža-
vljanske vzgoje in izobraževanja, ki izhajajo iz vprašalnika o nacionalnih konte-
kstih ICCS 2016, so pokazali veliko podobnosti v učnih ciljih državljanske vzgoje
in izobraževanja evropskih držav. Rezultati iz vprašalnikov za učitelje in za šolo,
ki so od ravnateljev in učiteljev zahtevali, da izberejo tri najpomembnejše cilje
državljanske vzgoje in izobraževanja, so pokazali na veliko podobnost pri izbi-
1 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and Ci-
tizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 13.
o Evropi v šoli
V večini evropskih držav velja, da je državljanska vzgoja in izobraževanje po-
membno področje šolskega izobraževanja (Eurydice, 2005, 2012; Kerr et al.,
2010). Hkrati je, kot je razvidno iz več študij, za to področje šolskega kurikula še
vedno značilna vrzel med politikami in praksami ter med predvidenim in ure-
sničenim kurikulom (glej npr. Bîrzéa et al., 2004; Veugelers, de Groot in Stolk,
2017). Čeprav v teh študijah poudarjajo obseg razlike med evropskimi država-
mi pri načinu posredovanja državljanske vzgoje in izobraževanja, na splošno
opredeljujejo pet pristopov poučevanja:
1) kot ločen predmet, ki ga poučujejo učitelji, ki poučujejo predmete, po-
vezane z državljansko vzgojo in izobraževanjem;
2) poučujejo učitelji predmetov s področja humanističnih in družbenih
ved;
3) integriranost v vse predmete, ki se poučujejo na šoli;
4) poučuje se kot obšolska dejavnost in/ali
5) šteje se, da je rezultat celotne šolske izkušnje.1
Rezultati ICCS 2009 so pokazali, da teh pet pristopov evropski izobraževal-
ni sistemi pogosto kombinirajo (Schulz et al., 2010). Podatki v zvezi s cilji drža-
vljanske vzgoje in izobraževanja, ki izhajajo iz vprašalnika o nacionalnih konte-
kstih ICCS 2016, so pokazali veliko podobnosti v učnih ciljih državljanske vzgoje
in izobraževanja evropskih držav. Rezultati iz vprašalnikov za učitelje in za šolo,
ki so od ravnateljev in učiteljev zahtevali, da izberejo tri najpomembnejše cilje
državljanske vzgoje in izobraževanja, so pokazali na veliko podobnost pri izbi-
1 B., Losito et al., Young People‘s Perceptions of Europe in a Time of Change: IEA International Civic and Ci-
tizenship Education Study 2016 European Report (Amsterdam: IEA, 2018), 13.
