Page 115 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 115
ovzetek 115
Pričujoče besedilo predstavlja rezultate Mednarodne raziskave državljanske
vzgoje in izobraževanja cikla 2016 (IEA ICCS 2016). Slovenija se pri državljanski
vednosti učencev 8. razredov uvršča nad mednarodno povprečje sodelujočih
izobraževalnih sistemov (sodelovalo jih je 24). Primerjava trendov državljanske
vednosti kaže, da so naši učenci (tako kot večina učencev drugih izobraževalnih
sistemov, ki so sodelovali v zadnjih dveh zajemih podatkov) napredovali, a ne to
liko kot, denimo, učenci iz nekaterih drugih sistemov. Razveseljiv podatek pa mo
ra vendarle biti, da se je nekoliko zmanjšal delež tistih učencev, ki ne dosegajo te
meljne oziroma osnovne ravni državljanske vednosti, in nekoliko povečal delež
tistih učencev in učenk, ki dosegajo najvišjo zahtevnostno raven iz državljanske
vednosti. Deklice imajo nekoliko višje dosežke kakor dečki, prav tako so te razlike,
mednarodno primerljivo, med večjimi; prav tako učenci in učenke brez migrant
skega ozadja in tisti, ki doma govorijo slovensko. Glede delovanja in pripravlje
nosti na delovanje v družbenih in političnih aktivnostih so naši učenci pogosto
pod mednarodnim povprečjem. Podobno je pri stališčih, a ne vseh. Tako so npr.
naši učenci nad mednarodnim povprečjem, ko je govora o enakosti spolov. Med
rezultati, ki prav tako zahtevajo posebno pozornost, so zagotovo tudi tisti rezul
tati, ki govorijo o medvrstniškem in siceršnjem nasilju v naših šolah. Cilji, ki naj jih
državljanska vzgoja in izobraževanje v Sloveniji zasleduje, so med učitelji in rav
natelji dokaj enotni. Po drugi strani si učitelji glede tega področja želijo še več po
zornosti tako šolskih oblasti kakor tudi vseh drugih deležnikov; nenazadnje tudi
kakovostnejša gradiva, učbenike, večjo pozornost izobraževanju in usposablja
nju učiteljev na tem področju, več specialno-metodičnih izobraževanj, izpostavili
pa so tudi področja, na katerih se pri poučevanju počutijo bolj ali manj gotovi. V
besedilu torej predstavljamo te in še več podrobnejših rezultatov.
Pričujoče besedilo predstavlja rezultate Mednarodne raziskave državljanske
vzgoje in izobraževanja cikla 2016 (IEA ICCS 2016). Slovenija se pri državljanski
vednosti učencev 8. razredov uvršča nad mednarodno povprečje sodelujočih
izobraževalnih sistemov (sodelovalo jih je 24). Primerjava trendov državljanske
vednosti kaže, da so naši učenci (tako kot večina učencev drugih izobraževalnih
sistemov, ki so sodelovali v zadnjih dveh zajemih podatkov) napredovali, a ne to
liko kot, denimo, učenci iz nekaterih drugih sistemov. Razveseljiv podatek pa mo
ra vendarle biti, da se je nekoliko zmanjšal delež tistih učencev, ki ne dosegajo te
meljne oziroma osnovne ravni državljanske vednosti, in nekoliko povečal delež
tistih učencev in učenk, ki dosegajo najvišjo zahtevnostno raven iz državljanske
vednosti. Deklice imajo nekoliko višje dosežke kakor dečki, prav tako so te razlike,
mednarodno primerljivo, med večjimi; prav tako učenci in učenke brez migrant
skega ozadja in tisti, ki doma govorijo slovensko. Glede delovanja in pripravlje
nosti na delovanje v družbenih in političnih aktivnostih so naši učenci pogosto
pod mednarodnim povprečjem. Podobno je pri stališčih, a ne vseh. Tako so npr.
naši učenci nad mednarodnim povprečjem, ko je govora o enakosti spolov. Med
rezultati, ki prav tako zahtevajo posebno pozornost, so zagotovo tudi tisti rezul
tati, ki govorijo o medvrstniškem in siceršnjem nasilju v naših šolah. Cilji, ki naj jih
državljanska vzgoja in izobraževanje v Sloveniji zasleduje, so med učitelji in rav
natelji dokaj enotni. Po drugi strani si učitelji glede tega področja želijo še več po
zornosti tako šolskih oblasti kakor tudi vseh drugih deležnikov; nenazadnje tudi
kakovostnejša gradiva, učbenike, večjo pozornost izobraževanju in usposablja
nju učiteljev na tem področju, več specialno-metodičnih izobraževanj, izpostavili
pa so tudi področja, na katerih se pri poučevanju počutijo bolj ali manj gotovi. V
besedilu torej predstavljamo te in še več podrobnejših rezultatov.
