Page 113 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 113
ela 7.11: Percepcija učiteljev glede aktivnosti učencev v skupnosti
Odstotek – Da SE
Pisanje pisem časopisom v podporo okoljskim dejavnos 8,60 0,83
tim (npr. recikliranje, onesnaževanje zraka in vode, zbiran
je odpadkov). 2,55 0,40
Podpisovanje peticije glede okoljskih vprašanj (npr.
onesnaževanje vode, problemi s hrupom). 13,28 1,11
Objavljanje v podporo dejavnostim, namenjenim zašči
ti okolja, na družabnih omrežjih, forumih ali blogih 43,99 1,54
(npr. recikliranje, onesnaževanje zraka in vode, zbiranje 47,80 1,43
odpadkov). 28,67 1,62
Dejavnosti, ki učence ozaveščajo o okoljskih posledicah 60,85 1,56
prevelike porabe vode.
Dejavnosti, ki učence ozaveščajo o okoljskih posledicah
prevelike porabe energije.
Čistilne akcije izven šole.
Recikliranje in zbiranje odpadkov v lokalni skupnosti.
Vir: Baza ICCS 2016. Opomba: standardne napake so navedene 113
v oklepajih.
Državljanska vzgoja in izobraževanje v razredu/šoli
O ciljih, pristopih in izkušnjah izobraževanj učiteljev pri posebnih vsebinah,
pa tudi glede njihove gotovosti pri poučevanju, smo že pisali. Zato v tem po
glavju tega več ne izpostavljamo. Smo pa učitelje vprašali, kaj bi bilo po njiho
vem mnenju potrebno pri državljanski vzgoji in izobraževanju na njihovi šo
li izboljšati.
Kakor je razvidno iz tabele 7.12, si največji delež učiteljev želi več sodelova
nja med učitelji različnih predmetnih področij (skoraj 40 % učiteljev je izposta
vilo slednje), večji poudarek na državljanski vzgoji in izobraževanju že med štu
dijem, s katerim pridobijo kvalifikacijo učitelja (to si želi nekaj več kot tretjina
učiteljev), več priložnosti za projekte, povezane s tem področjem, se pravi z dr
žavljansko vzgojo in izobraževanjem (slednje si želi približno 37 % učiteljev), pa
tudi pripisovanje večjega pomena temu področju s strani izobraževalnih ob
lasti. Dosti pa ne zaostajajo tudi deleži učiteljev, ki si želijo več specialno-me
todičnih in didaktičnih usposabljanj na tem področju, več sodelovanja z dru
gimi ustanovami in posamezniki, nenazadnje tudi boljša gradiva in učbenike.
vloga šole in skupnosti pri državljanski vzgoji in izobraževanju v sloveniji
Odstotek – Da SE
Pisanje pisem časopisom v podporo okoljskim dejavnos 8,60 0,83
tim (npr. recikliranje, onesnaževanje zraka in vode, zbiran
je odpadkov). 2,55 0,40
Podpisovanje peticije glede okoljskih vprašanj (npr.
onesnaževanje vode, problemi s hrupom). 13,28 1,11
Objavljanje v podporo dejavnostim, namenjenim zašči
ti okolja, na družabnih omrežjih, forumih ali blogih 43,99 1,54
(npr. recikliranje, onesnaževanje zraka in vode, zbiranje 47,80 1,43
odpadkov). 28,67 1,62
Dejavnosti, ki učence ozaveščajo o okoljskih posledicah 60,85 1,56
prevelike porabe vode.
Dejavnosti, ki učence ozaveščajo o okoljskih posledicah
prevelike porabe energije.
Čistilne akcije izven šole.
Recikliranje in zbiranje odpadkov v lokalni skupnosti.
Vir: Baza ICCS 2016. Opomba: standardne napake so navedene 113
v oklepajih.
Državljanska vzgoja in izobraževanje v razredu/šoli
O ciljih, pristopih in izkušnjah izobraževanj učiteljev pri posebnih vsebinah,
pa tudi glede njihove gotovosti pri poučevanju, smo že pisali. Zato v tem po
glavju tega več ne izpostavljamo. Smo pa učitelje vprašali, kaj bi bilo po njiho
vem mnenju potrebno pri državljanski vzgoji in izobraževanju na njihovi šo
li izboljšati.
Kakor je razvidno iz tabele 7.12, si največji delež učiteljev želi več sodelova
nja med učitelji različnih predmetnih področij (skoraj 40 % učiteljev je izposta
vilo slednje), večji poudarek na državljanski vzgoji in izobraževanju že med štu
dijem, s katerim pridobijo kvalifikacijo učitelja (to si želi nekaj več kot tretjina
učiteljev), več priložnosti za projekte, povezane s tem področjem, se pravi z dr
žavljansko vzgojo in izobraževanjem (slednje si želi približno 37 % učiteljev), pa
tudi pripisovanje večjega pomena temu področju s strani izobraževalnih ob
lasti. Dosti pa ne zaostajajo tudi deleži učiteljev, ki si želijo več specialno-me
todičnih in didaktičnih usposabljanj na tem področju, več sodelovanja z dru
gimi ustanovami in posamezniki, nenazadnje tudi boljša gradiva in učbenike.
vloga šole in skupnosti pri državljanski vzgoji in izobraževanju v sloveniji
