Page 188 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 5-6: Civic, citizenship and rhetorical education in a rapidly changing world, eds. Janja Žmavc and Plamen Mirazchiyski
P. 188
šolsko polje, letnik xxx, številka 5–6
professional development trainings have not seen substantial and system-
atic reform, or even changed sufficiently to prepare the majority of teach-
ers for recent developments and provide enough methodological, but also
subject matter, knowledge for them to tackle seven obligatory cross-cur-
ricular themes. On the other hand, for those individuals willing to spe-
cialize and professionally develop within the particular theme, there was
enough time and material to accomplish those goals but critics have point-
ed out that serious reform processes cannot lean too heavily on personal
strengths and preferences but should be institutionally encouraged and
supported in a standardised and consistent manner. Within the current
reform which had started in 2015 and restarted in 2018, all curriculums in
ISCED levels 0 to 3 have undergone revisions and teachers are somewhat
overwhelmed with additional new tasks, so it is to be expected that deliv-
ering high-quality CCE will not be their first priority in the upcoming
period.
Keywords: educational policy & reforms, teacher training, CCE, student
attitudes
DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V REPUBLIKI
HRVAŠKI: 20 LET IMPLEMENTACIJE
Dvajset let po tem, ko se je v Republiki Hrvaški pojavil prvi program dr-
žavljanske vzgoje in izobraževanja, o tem področju ni več veliko govora,
čeprav razprav na podlagi podatkov in celovitih razprav o implemetaci-
ji, spremljanju in ciklih izboljševanja učnih načrtov državljanske vzgoje
ni bilo nikoli. Državljanska vzgoja je implementirana kot medpredmetna
tema v vseh razredih in predmetih od ISCED nivoja 1 do 3. Na splošno je
večina nedavnih raziskav, tako s šolarji kot z mladino, na Hrvaškem poka-
zala pomanjkanje poglobljenega znanja o državljanskih vsebinah, demo-
kratičnih stališčih in aktivnem udejstvovanju. Šolarji so hkrati pokazali
zanimanje za to področje in pripravljenost za sodelovanje v bolj interak-
tivnih in odprtih učnih urah (Spajić-Vrkaš, 2015) ter razvili zelo pozitivne
poglede na EU in evropsko razsežnost (Losito et al., 2018). Prvi poskus sa-
mostojnega učnega načrta za državljansko vzgojo (2012) je imel štiri cikle,
tri funkcionalne dimenzije – znanje in razumevanje, spretnosti in kompe-
tence, stališča in vrednote – in šest strukturnih razsežnosti: kultura, eko-
logija, gospodarstvo, človekove pravice, politika in družba. Ta večplastni
pristop je bil opuščen v prid bolj poenostavljene strukture in vsebine, ki
je v trenutno veljavnem programu (Ministrstry of Science and Education,
2019) usmerjeno le na tri področja – na človekove pravice, demokracijo in
družbeno skupnost. Hkrati programi za pripravo učiteljev in usposablja-
nja za poklicni razvoj niso bili deležni bistvene in sistematične reforme ali
186
professional development trainings have not seen substantial and system-
atic reform, or even changed sufficiently to prepare the majority of teach-
ers for recent developments and provide enough methodological, but also
subject matter, knowledge for them to tackle seven obligatory cross-cur-
ricular themes. On the other hand, for those individuals willing to spe-
cialize and professionally develop within the particular theme, there was
enough time and material to accomplish those goals but critics have point-
ed out that serious reform processes cannot lean too heavily on personal
strengths and preferences but should be institutionally encouraged and
supported in a standardised and consistent manner. Within the current
reform which had started in 2015 and restarted in 2018, all curriculums in
ISCED levels 0 to 3 have undergone revisions and teachers are somewhat
overwhelmed with additional new tasks, so it is to be expected that deliv-
ering high-quality CCE will not be their first priority in the upcoming
period.
Keywords: educational policy & reforms, teacher training, CCE, student
attitudes
DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V REPUBLIKI
HRVAŠKI: 20 LET IMPLEMENTACIJE
Dvajset let po tem, ko se je v Republiki Hrvaški pojavil prvi program dr-
žavljanske vzgoje in izobraževanja, o tem področju ni več veliko govora,
čeprav razprav na podlagi podatkov in celovitih razprav o implemetaci-
ji, spremljanju in ciklih izboljševanja učnih načrtov državljanske vzgoje
ni bilo nikoli. Državljanska vzgoja je implementirana kot medpredmetna
tema v vseh razredih in predmetih od ISCED nivoja 1 do 3. Na splošno je
večina nedavnih raziskav, tako s šolarji kot z mladino, na Hrvaškem poka-
zala pomanjkanje poglobljenega znanja o državljanskih vsebinah, demo-
kratičnih stališčih in aktivnem udejstvovanju. Šolarji so hkrati pokazali
zanimanje za to področje in pripravljenost za sodelovanje v bolj interak-
tivnih in odprtih učnih urah (Spajić-Vrkaš, 2015) ter razvili zelo pozitivne
poglede na EU in evropsko razsežnost (Losito et al., 2018). Prvi poskus sa-
mostojnega učnega načrta za državljansko vzgojo (2012) je imel štiri cikle,
tri funkcionalne dimenzije – znanje in razumevanje, spretnosti in kompe-
tence, stališča in vrednote – in šest strukturnih razsežnosti: kultura, eko-
logija, gospodarstvo, človekove pravice, politika in družba. Ta večplastni
pristop je bil opuščen v prid bolj poenostavljene strukture in vsebine, ki
je v trenutno veljavnem programu (Ministrstry of Science and Education,
2019) usmerjeno le na tri področja – na človekove pravice, demokracijo in
družbeno skupnost. Hkrati programi za pripravo učiteljev in usposablja-
nja za poklicni razvoj niso bili deležni bistvene in sistematične reforme ali
186
